Matjaž in Nika Ambrožič Urbas sta se vrnila v Slovenijo

Televizijska zvezdnica, kreativka in modna strokovnjakinja Nika Ambrožič Urbas in njen soprog, novinar in glasbeni ekspert Matjaž Ambrožič, sta se v minulih tednih iz Londona preselila v Ljubljano. Vselej nasmejana zakonca Ambrožič-Urbas sta sicer vajena selitev. Ta je bila že njuna sedma, ob tem pa v svojem značilnem pozitivnem slogu dodajata, da verjetno še ni zadnja. Ozadje nagle odločitve pojasnjujeta v sproščenem pogovoru, medtem ko se vsi mi lahko veselimo presenečenj, ki nam jih prinaša simpatičen in vedno dobrovoljen par.

NIKA:

Nika, znova smo vas spremljali v šovu Zvezde plešejo, v katerem ste res blesteli. Kako ste bili zadovoljni z letošnjo sezono?

Ta sezona oddaje Zvezde plešejo je bila najboljša doslej. Kot so gledalci lahko sami opazili, smo priča neprekinjenemu nizu plesnih presežkov in ganljivih izpovedi naših tekmovalcev. Ob tem pa so šov popestrili številni novi pesni izzivi za tekmovalce, ti pa so celoti dodali še več razburljivosti in drame.

Kako bi ocenili pare, ki so v oddaji nastopili to sezono? Kdo vas je do zdaj najbolj navdušil?

Nekateri tekmovalci resnično presenečajo s svojo nadarjenosti, drugim se zelo pozna, da imajo nekaj plesne prakse, zato posamezne nastope res lahko izpilijo, tretji pa navdihujejo s svojo vztrajnostjo in disciplino. Menim, da si prav vsi tekmujoči zaslužijo veliko pohvalo. Ne nazadnje pa se vse to zrcali tudi v razpoloženosti nas štirih sodnikov.

Letos je šov res izjemen in pari so nekaj posebnega. Se vas je čigava zgodba še posebej dotaknila?

Strinjam se, da je šov res izjemen. Ne bi želela izpostavljati posameznikov, bolj kot to sem vsem nastopajočim hvaležna, da so svoje intimne zgodbe delili tudi z nami. Tako smo lahko tekmovalce spoznali pobližje in prepričana sem, da jih po novem marsikdo ne vidi več le kot zvezdnike, ampak kot iskrene in čustvene osebe.

Nedavno ste presenetili z objavo novice, da zapuščate London in se vračate v Slovenijo. Kako to?

Z možem sva preprosto začutila, da je napočil pravi trenutke za selitev. Resnica je, da je bila odločitev precej nagla. Po eni strani so bili odločilni najini poslovni stiki s partnerji, ki delujejo znotraj Evropske unije, po drugi plati pa sva z Matjažem spoznala, da bi bila podobna odločitev pozneje še veliko težje izvedljiva. Se pravi, dobršen del razloga je zelo premišljen, delno pa premik razumeva kot avanturo z veliko novimi izzivi.

Kaj pomeni Brexit za tuje državljane, delujoče v Veliki Britaniji?

Poglejte, Brexit je na referendumu izbrana določitev Britancev in jo je zato treba spoštovati. Sprava se je zdelo, da bo Brexit poseben in morda celo zanimiv politični zasuk. Toda pozneje se je izkazalo, da britanska politika ob reševanju tega vprašanja ni enotna. Tako so se razpoke prenesle tudi v vsakdan. To nikakor ne pomeni, da je življenje v Veliki Britaniji slabše, sploh ne. A vendar sem prepričana, da je poslovno in sicer lažje delovati v okolju, ki je bolj umirjeno in tako tudi bolj stabilno. Morda bi dodala le še to. Ob Brexitu se je Evropa izkazala za zelo simpatično.

Imate zelo kreativno delo in geografsko niste omejeni. Je dejstvo, lahko delujete kjerkoli na svetu, prednost?

Seveda je, imate prav. Mednarodna kariera je gotovo nekaj, kar si povsem upravičeno želi ambiciozni kreativec. Geografska širina predstavlja tudi širino duha, ta pa je nujna za razvijanje dobrih idej in konceptov.

Kako doživljate Ljubljano zdaj?

Doživljam jo skrajno neobremenjeno. Takoj po selitvi sva z možem nekaj dni mesto spoznavala na novo. V tem sva neznansko uživala. Vse se nama je zdelo tako drugače, privlačno in optimistično. Navdušena sva nad odlično trgovsko ponudbo in vsesplošno naklonjenostjo in prijaznostjo.

Se bo vaš življenjski slog zdaj zelo spremenil?

Da in ne. Nekatere navade bodo ostale skoraj enake londonskim. Na primer, po velemestu sva potovala s taksiji in podzemno železnico, zdaj pa komaj čakam, da spet sedem za volan svojega minija. Tudi stanovanje si bova preuredila tako, da bo čim bolj podoben najinemu londonskemu domu. To pomeni, da bo urejeno zelo elegantno in moderno ter nasičeno z estetiko, ki sva se je navzela v britanski metropoli.

MATJAŽ:

Matjaž, zapustili ste London. Kakšne misli vas obhajajo, ko se spominjate dolgih let, preživetih v britanski prestolnici?

Na London me vežejo samo lepi spomini. Tam se nama je z ženo zgodilo veliko življenjskih prelomnic. Počutim se skoraj tako, kot da bi dejansko odrasel prav v Londonu. Z Niko se bova pogosto tja vračala. A nikoli več kot turista, saj mesto poznava kot domačina. Kaj lepšega!

Tam ste preživeli 16 let. Kako boste delovali zdaj v Sloveniji?

Raje bi dodal, da bom deloval iz Slovenije. Danes podobne selitve zavoljo poklicnega delovanja niso več težavne. Moj delovnik se v resnici sploh ne bo spremenil - vsaj dokler bo moj prenosni računalnik še tako vitalen in zmogljiv, kot je zdaj.

Boste kot športni novinar še naprej spremljali dogajanja na angleških nogometnih zelenicah?

Seveda, seveda. Nogometna sezona se je malodane že iztekla, z avgustom pa že nastopi nova. Močno upam, da bodo moja znanja in izkušnje z razširitvijo medijskega delovanja v prihodnje dosegla še več slovenskih ljubiteljev nogometa. Zagotovo pa bom na kakšno tekmo v London ali drugam v Anglijo odletel še z večjim navdušenjem.

Česa se z Niko v Sloveniji najbolj veselita?

Veliko je teh stvari, res veliko. Najprej bolj mirnega in udobnega vsakdana. Ob pomežiku bi dodal, da tisti, ki mi bo v Ljubljani hitel razlagati v kakšni časovni stiski je, se mu bom le dobrovoljno nasmehnil. Drugo, na kar nujno ne smem pozabiti, je čistejše in veliko bolj urejeno okolje, vključno z vodo, zrakom in tako naprej. Tretje so mini razdalje med pravzaprav vsem in vsakim. Gibanje po našem največjem mestu je zabavno preprosto in navdušujoče hitro. Že po prvih dneh v Sloveniji pa je jasno tudi, da bova z Niko v prihodnje srečala številne znance in prijatelje, ki za naju hranijo čudovite osebne zgodbe. Prisluhniti tem nama je resnično v veselje.

Kaj pa boste tu pogrešali?

Eno je gotovo. Okus mojega ljubljenega pravega čaja. Ops, Nika je tu še kako zraven. V glavnem. Voda je tu izrazito bolj mehka. To pomeni, da je črni čaj precej drugačnega okusa, kot sva ga bila vajena do zdaj. In zato sva ravnokar sredi obdobja, ki ga lahko poimenujem kot analitično. Veste, to je resna zadeva. Primorana sem izumiti prave kombinacije. Na eni strani morava izbrati pravo vrsto čaja, obenem pa tudi točno določeno vrsto in tip mleka, ki bo najino čajno skodelico obogatil do londonskega ideala. Lahko se zgodi, da se bo ta laično-laboratorijski proces zavlekel. Zato vas prosim, da za naju držite pesti ...

Besedilo: MIMA // Fotografije: osebni arhiv

Novo na Metroplay: Kako se dobro ločiti? | N1 podkast s Suzano Lovec