''Biti igralka pomeni nenehno kopanje po lastnih čustvih. Ves čas sem v pogonu, in to se pozna v zasebnem življenju – ostajam radovedna, željna učenja in nasploh zaljubljena v življenje,'' pravi Tina Gorenjak. Ob klepetu na daljavo, med Ljubljano in Beogradom, prestolnico, ki jo gosti zaradi igralske nuje, sem začutila, da je Gorenjakova resnično vse, za kar jo imamo.
Ženska z odprto dušo, s karizmo, po kateri si jo zapomnimo, predvsem pa mama, zanjo od vseh vlog najlepša in tista, k se ji preda z vsem srcem.
► Tina, moram se, razumljivo, obregniti ob aktualno dogajanje na malih zaslonih. Vloga Miše v Eni žlahtni štoriji in Suzane Hrušovar v novopečeni seriji Dragi sosedje, s katero se trenutno mudite v srbski prestolnici ... Lahko rečemo, da so vam na kožo pisane vloge usodnih deklet?
Ne vem, ali bi lahko rekli vloge usodnih deklet, bolj vloge atraktivnih žensk, ki jim ženski šarm ni tuj. Suzana je luštna punca, srednjih – mojih – let, z najstniškim sinom in novim soprogom, v katerega je noro zaljubljena. Je simpatično zmedena, nenehno razpeta med družino in delom in predvsem v stalnem stiku s svojimi čudovitimi, malo posebnimi in odštekanimi sosedi. Poleg tega mi je vloga Suzane všeč, ker je 'mamasta', lahkotna in igriva.
► Vas je ta lahkotnost vloge motivirala in pritegnila k raziskovanju scenarija?
Dragi sosedje je odlična komična serija, ki že po strukturi diši po nečem posebnem. Sestavljena je iz skečev, humornih trenutkov med stanovalci bloka. Pritegnila me je torej dobra komedija, saj je to žanr, ki ga imam na splošno najraje.
► Je upodobitev mame odraščajočega najstnika možnost, da z vlogo povlečete vzporednice s samo sabo? Se s Suzano osebnostno stikata, tudi razhajata?
Res je, lik Suzane mi je precej blizu. Predvsem kar zadeva dobrovoljnost, to, da ne komplicira, je deloholik in ni zamerljiva. Razlikujeva pa se v tem, da ona rada vsake toliko časa obrekuje in jo prizadenejo opazke lepe in mlade sosede o njeni starosti. In še ena bistvena razlika je med nama – Suzana obupno kuha ... Pa tudi za Nino imava precej globji odnos, kot ga ima Suzana s svojim sinom Nikom.
► Radi poudarjate, da imate s hčerko Nino čudovit odnos. Sta zaupnici, prijateljici, ali si zdaj, pri njenih 17 letih, pogosto 'skočita v lase'?
Je neverjetna mlada oseba – razgledana, radovedna, pametna, osredotočena ... Po drugi strani pa tako otroška, zabavna, nežna in sočutna. Razumljivo, so trenutki, ko se sporečeva ali o čem ne strinjava, vendar imava izredno harmoničen odnos, ki temelji na zaupanju in iskrenosti. Nina je absolutno najčudovitejša oseba in najlepše darilo v mojem življenju.
► Precej podobni sta si, mar ne?
Obe sva dobrovoljni, radi imava humor in se veliko smejeva. Na svet gledava s široko odprtimi očmi, radi potujeva, obožujeva dobro hrano, živali, muzikale, dobre filme in kulturo nasploh. Prav zato so najina skupna potovanja vedno čudovita, ker imava podobne interese.
► Podoživljate ob njej svoja rana mladostniška leta?
Večkrat pomislim na to, kako sem jaz dojemala določene stvari, ko sem bila Nininih let, da bi jo bolje razumela. Je pa Nina zelo fokusirana, ve, kaj hoče. Izjemno delavna, kar zadeva šolo, zdravo ambiciozna in samozavestna. Skratka, stokrat večja frajerka kot jaz. (smeh)
► Pa pravijo, da je biti mama najtežji poklic. Ob vašem pripovedovanju se zdi vse prej kot to ...
Biti mama zame ni poklic. To je najlepši in najpomembnejši del mojega življenja.
► Zdi se, da vas materinstvo pomlajuje.
Z leti se absolutno ne obremenjujem. Staranje je normalen proces. Pomembno se mi zdi le to, da sem zdrava in vitalna, da lahko ustvarjam in počnem vse, kar si želim. Večino časa jem zdravo, vsak dan kuham in skrbim za kakovostne sestavine, kadarkoli mi čas dopušča, se odpravim na sprehod v naravo. Cenim svoje telo, da mi tako lepo služi, čeprav z njim ne delam vedno najlepše. (smeh)
► Ni skrivnost, da veliko žensk vaših let – že pred časom ste zakorakali čez štiridesetico – izkorišča zaviralne metode staranja, njihova uporaba se danes več kot očitno povečuje. Imate do tega odprt odnos, dopuščate možnost, da jih tudi sami v prihodnosti uporabite?
Edina stvar, na katero prisegam, je teenlifting, neinvazivna metoda za fitnes obraznih mišic. Zdi se mi resnično revolucionaren način ohranjanja naravnega mladostnega videza. Ne razmišljam o botoksih in podobnih stvareh. S teenliftingom je moj obraz svež, čvrst in hkrati naraven.
► Nekje sem zasledila, da gojite navdušenje tudi do meditacije.
Meditiram redno, že približno tri leta vsak dan. Če bi mi kdo nekoč dejal, da bom kdaj meditirala, bi odvrnila: ''Lepo vas prosim, jaz niti sedeti ne morem pet minut pri miru.''
► Komu ste se potem pustili prepričati?
Meditacije sta me naučila naša vrhunska učitelja transcendentalne meditacije, mag. Darja Kogej in dr. Andrej Rus. Zame meditacija ni le sedenje v tišini, temveč polnjenje baterij, ko sem utrujena, ter urejanje misli in čustev, ko sem zmedena ali preobremenjena. Blagodejno vpliva na moje telo in zdravje, nasploh je pozitivnih vplivov meditacije toliko, da bi o tem govorili ves dan.
► Očitno je, da se blagodejno počutite tudi v igralski koži, po izobrazbi ste diplomirana dramska igralka, ki je diplomo pridobila prva v svojem letniku.
Piflarka! (smeh) Seveda, to je poklic, ki sem si ga izbrala in v katerem neizmerno uživam. Všeč mi je, ker je dinamičen, ker od mene ves čas zahteva učenje in napredovanje. Uživam tudi v tem, da je del mojega igralskega udejstvovanja ples, petje, stand up, pisanje besedil ... Biti igralka pomeni nenehno kopanje po lastnih čustvih, razmišljanje o odnosih, raziskovanje novih svetov, postavljanje pred nove izzive. Ves čas sem v pogonu, in to se pozna v zasebnem življenju – ostajam radovedna, željna učenja in nasploh zaljubljena v življenje.
► Je bila igralska branža od nekdaj predmet vašega zanimanja?
Ne, ni bila. In tudi ko sem se začela resno odločati za profesionalno pot, je bila moja edina izbira biti plesalka modernega baleta. V srednji šoli sem že našla plesno akademijo v Amsterdamu in bila več kot odločena, da odidem tja in se posvetim plesu. Glejte, življenje je polno presenečenj.
► Kaj vas je torej presenetilo, da ste se podali na igralsko pot?
V četrtem letniku srednje šole me je profesor francoščine gospod Slavko Beržek zasedel v glavno vlogo francoske predstave Eugena Ionesca, La Lecon, Učna ura. Čeprav v francoščini nisem briljirala, sem jo za predstavo izpilila, in to je bil moj prvi igralski preizkus. Zbrani in nagrajeni smo bili na nekaj francoskih srednješolskih festivalih in moja ljubezen do igre je postala neustavljiva. Poleg izraznosti telesa sem lahko uporabila tudi govor in pozneje, ko smo naredili še francoske šansone, ki sem jih izvajala, v njih plesala, koreografirala – se mi je odprla pot v neizmeren izraz skozi umetnost. Šla sem na igralsko akademijo, naredila sprejemne izpite ... In zdaj sem v Dragih sosedih. (smeh)
Neja Drozg
Novo na Metroplay: Matej Zemljič o zakulisju snemanja, dojemanju igralstva in stvareh, ki mu pomenijo največ
