Tina Gorenjak: "Nikoli nisem imela ob sebi moškega, ki bi mi stal ob strani, ko sem ga potrebovala"

Ta močna, samozavestna ženska je vedno pozitivna in dobre volje, je hkrati sočutna in tudi ranljiva ter ženska, ki ji ni bilo vedno z rožicami postlano. Raka na dojkah je premagala in zdaj o njem povsem odkrito govori. Odkrita pa je tudi o partnerstvu in o tem, kako se spopada z dejstvom, da je samska …

Kako ste izvedeli za bolezen?

Zatipala sem večjo bulo na desni dojki in ginekologinja me je napotila na pregled v Center za bolezni dojk. Potem je sledilo nekaj pregledov in po mučnih dnevih čakanja je prišel 'dan resnice'. Nikoli ne bom pozabila grozljivega trenutka, ko mi je zdravnica povedala diagnozo.

Težko je slišati te besede, še težje jih je povedati ljubljenim …

Lahko si predstavljam, kako je staršem težko, ko izvejo, da je njihov otrok bolan. Zelo cenim, da sta mi mama in oče stala ob strani in mi pomagala na vse načine, da sem lahko po svojem prepričanju speljala to svojo malce posebno zgodbo zdravljenja. Veliko mi je pomenilo, da sem se lahko posvetila sebi in da nisem bila niti za trenutek v skrbeh za svojo hčerko, ki pa je sicer tudi neverjetno junaško prenesla to obdobje.

Vaša hči Nina vam je bila v veliko oporo …

Z Nino sva se pogovorili in rekla mi je, da je ni čisto nič strah zame, da je prepričana, da bom ozdravela. Da bom zmagala. Tega stavka ne bom nikoli pozabila, potem se nisem več spraševala. Brez pomislekov sem stopila na svojo pot do ozdravitve.

Veliko vam je pomagala tudi ajurvedska medicina?

Še isti dan, ko sem zvedela, da mi zdravniki absolutno priporočajo odstranitev cele dojke, za vsak slučaj tudi druge, kemoterapijo in hormonsko zdravljenje, sem šla k ajurvedskemu zdravniku, ki mi je prvi dal vpogled v drugačne načine zdravljenja oziroma pomoči ob takšni bolezni. Drugi svetilnik skozi zdravljenje pa je bila Ivica Flis Smaka, dr. med. Vedno poudarjam, da je bil preplet alternativne in klasične medicine zmagovalna kombinacija do najboljše rešitve zame. In zavedati se moramo, da smo za svoje zdravje in kakovost življenja v prvi vrsti odgovorni sami.

Po bolezni ste začeli meditirati, to še danes počnete?

Da, še vedno in vem, da bom to počela do konca življenja. Meditacij je veliko vrst. Jaz sem se odločila za transcendentalno meditacijo, ki sem se je naučila v Atma centru v Ljubljani. Za boljše zdravje in počutje pa toplo priporočam tudi dihalne vaje. Mnogo različnih tehnik najdete tudi na spletu.

Ste bili vmes kdaj osamljeni? Ste imeli občutek, da če bi imeli ob sebi partnerja, da bi bilo lažje?

Seveda sem se počutila osamljeno, velikokrat. Vsak si želi biti ljubljen. Vsak kdaj potrebuje topel objem in občutek, da si za nekoga ti tista posebna oseba. Občutek, da si nekdo želi tvoje bližine. Nikoli namreč nisem imela ob sebi moškega, ki bi mi stal ob strani, ko bi ga potrebovala. Pa to ni kritika mojih nekdanjih partnerjev. Preprosto tako se je zgodilo, da nisem imela nikogar ob sebi, ko sem zbolela, ko sem ustvarjala večje avtorske projekte, ko sem gradila dom zase in svojo hčer. Še vedno čutim žalost, ker nimam izkušnje, da bi nekaj ustvarjala skupaj s partnerjem. Da ne poznam tiste skupne sreče, ko nekaj narediš in se potem veseliš v dvoje. Ja, to je zame kar globoko razočaranje. Hkrati pa mi razum reče: A si ti čisto zmešana! Bodi ponosna, da si vse to zmogla sama. Ampak priznam, nekako še vedno nisem sprejela tega kot nekaj dobrega. Kaj naj rečem - ljudje smo včasih res čudni in zapleteni.

Ste se za predstavo Večno samska odločili, da bi končno prelili 'na papir' oziroma dali ven iz sebe dejstvo, da pač ne najdete tiste sorodne duše?

Res je, po dolgih letih samskosti in kar nekaj obdobjih globoke žalosti sem se odločila, da je čas, da svojo travmo zapakiram v humor. Pri nastajanju besedila je sodelovala izjemna komičarka Tanja Kocman, ki mi je maksimalno pomagala izbrskati iskrivost in dodala marsikatero šalo in zgodbo, ki nasmeji do solz. Meni je humor vedno dal moč, da sem zmogla na najboljši način prebroditi hude preizkušnje. Dandanes je veliko samskih ljudi, ki so zaradi tega potrti. A predstava nikakor ni namenjena samo samskim. Menim, da se bo v njej prepoznal vsak. Vsak od nas je kdaj bil samski. Žal se tudi veliko ljudi v zvezi počuti osamljene. In upam si trditi, da bodo v predstavi uživali tudi tisti v srečnih vezah, saj bodo dobili 'spodbudno dozo' pozitivnega in zabavnega pogleda na svoje razmerje.

Koliko je v igri tudi resnice? Nekaj malega verjetno že …

Vse je res. Govorila bom neposredno in odkrito o svojih izkušnjah in vseh možnih 'oslarijah', ki sem jih počela v iskanju pravega partnerja. To, da nisem oseba, ki sedi doma in čaka, da ji bo princ potrkal na vrata, je menda jasno. Želim si, da predstava podari veselje osamljenim srcem in morda tudi kakšno idejo o tem, kam se obrniti med iskanjem 'druge polovice'. Vsem drugim pa: veliko smeha na moj račun. Me je skoraj malo sram priznati, ampak prijatelji mi pravijo, da je noro in res smešno, kaj vse sem počela! Da saj mi nihče ne bo verjel, da je vse to res. Ampak je!

Povejte nekaj več o predstavi Večno samska. Zbrali ste odlično ekipo.

Izredno sem vesela in počaščena, da je Špas teater, ki je daleč najuspešnejše komercialno gledališče v Sloveniji, vzel predstavo v svojo produkcijo. Ekipa soustvarjalcev pa je naravnost sanjska. Vsak od sodelavcev je resnično vrhunski in izjemen na svojem področju, producentka Urška Alič, režiserka Tijana Zinajić, plesalec in koreograf Arnej Ivkovič, vsestranski glasbenik in skladatelj Rudolf Gas, kostumografka Mateja Benedetti, mladi Žiga Flajnik, ki je naredil prima scenografijo, in seveda ne nazadnje, soavtorica besedila Večno samska, vedno duhovita in zabavna Tanja Kocman, ki je kriva za vsaj pol smeha v predstavi.

Se tako kot mnogo žensk tudi sami tolažite z rekom: bolje sama kot z napačnim?

To zame ni tolažba, ampak dejstvo.

Ste po bolezni tudi na partnerstvo začeli gledati drugače?

Sem. Predvsem sem že med zdravljenjem spremenila določene stvari v življenju, ki so pripeljale do tega, da se bolj poslušam, sem bolj v stiku s svojimi čustvi, hkrati pa imam bolj realen pogled na druge. Ne bom rekla, da mi je zaradi tega lažje, mi je pa gotovo boljše. (smeh) Če pojasnim: včasih je lažje živeti v nevednosti. Ni pa nujno, da je to boljše.

Nekje ste izjavili, da biti samska ni vaša izbira …

Ne, ni. Želim si ljubeče, navdihujoče dvojine. In sproščene, vesele. Predvidevam, da bi vam večina samskih ljudi pri mojih letih, z odraslim otrokom, urejenim bivanjskim prostorom in kariero rekla enako - da si želi samo z nekom še bolj uživati življenje. Največkrat v resnici pogrešam partnerja, ko mi je lepo. Ko z nekom deliš lepe stvari, postanejo še lepše. A če ni, ni. Si sam. In se imaš pač lepo v ednini. (smeh)

Kaj bi sami storili zaradi ljubezni in ali ste že storili kaj norega zaradi nje?

No, to, da zaradi ljubezni oziroma zaradi pomanjkanja te narediš predstavo in javno spregovoriš o svojih izkušnjah, se šališ na svoj račun in se vsemu skupaj glasno smejiš, je kar noro, a ni? Upam si trditi tudi, da je to prva tovrstna predstava pri nas, ki na takšen način govori o samskosti. Gledalce zagotovo čaka nekaj novega, osvežujočega in navdihujočega. (smeh)

Ampak povejte, kljub vsemu še vedno verjamete v ljubezen?

Seveda. Ljubezen je gonilo. Ljubezen je vse! Res pa je, da ima ljubezen mnogo oblik in barv. Ljubezen do otroka, ljubezen do staršev, do prijateljev, do življenja samega … Ljubezni do sebe se pa še učim. V zadnjih letih pospešeno. In (upam) učinkovito. Večna in srečna ljubezen do partnerja? Še vedno verjamem, da bom spoznala tudi to.

Ste izjemno temperamentna ženska, ki je polna energije. Tudi kondicije. Kako skrbite zanjo?

Nič kaj dosti, živim aktivno, večkrat kot dvigalo izberem stopnice, sprostijo me sprehodi v naravi. Če sem v stresu in imam samo 15 ali 20 minut časa, se prav prisilim k temu, da hitro hodim in zraven zavestno diham. To mi zelo pomaga. Kadar delam kak­šen projekt, povezan z gibanjem, pa se tega resno lotim. Srečo imam, da je že moj poklic takšen, da veliko migam. (smeh)

Za svežino in mladostni videz obraza pa prisegam na Teenlifting, ki je popolnoma neinvaziven tretma za krepitev obraznih mišic. To je v bistvu fitnes za obraz. Na tretmaje ne hodim pogosto, saj nimam časa. In vseeno deluje. Predvsem pa ne kompliciram preveč in sem zadovoljna s tem, kakršna sem.

Če bi lahko, kaj bi na sebi spremenili? Ali sploh kaj?

Predvsem si želim biti čim boljša verzija sebe. Do sebe in do drugih. S tem se ukvarjam vsak dan, na vseh področjih. Seveda to ne pomeni, da ne delam napak in še zdaleč mi ni vse jasno. Radosti pa me, da sem stopila na pot samospoznavanja, ki vodi tudi do boljše uglašenosti z drugimi in z življenjem nasploh.

Kaj počnete, ko nič ne počnete?

Zelo redko nič ne počnem. Meni še nikoli v življenju ni bilo dolg čas. Kvečjemu obratno - vedno imam premalo časa.

Kakšna je pravzaprav vaša dnevna rutina?

Vsak dan je popolnoma drugačen od drugega. Včasih imam snemanja, včasih sinhronizacije risank. Med pripravami za komedijo Večno samska pa je bilo sploh pestro. Najprej pisanje besedila, nato sestanki in dogovarjanje z ekipo glede glasbe, kostumov, scenografije, bralne vaje, plesne, pevske, režijske vaje, snemanja in še veliko tega. In na koncu pogovor z vami, da pospremimo predstavo z dobrimi besedami v svet, med ljudi, v upanju in želji, da jih bo nasmejala, jim dala kakšne nove poglede in ideje in sploh polepšala dan.

Napisala: Sandra Bratuša // Fotografije: Dejan Nikolič

Novo na Metroplay: Kako se dobro ločiti? | N1 podkast s Suzano Lovec