Pesem 'Pljuča me bolijo', avtorja Dragiše Nedovića, je globoko zarezana v zgodovino nekdanje Jugoslavije. Balada, nastala leta 1950, odseva avtorjev osebni boj s tuberkulozo.
Prekletstvo pesmi
V času nastanka pesmi je bil Nedović v izjemno težkem zdravstvenem stanju, kar se čuti v vsaki besedi pesmi. Pesem je hitro pridobila na popularnosti, a je nanjo kmalu padla temna senca. Kmalu po izidu albuma je prišlo do velikega porasta števila samomorov med tuberkuloznimi bolniki.
Ta zaskrbljujoč trend je pritegnil pozornost oblasti, vključno z Josipom Brozom Titom in Centralnim komitejem, ki so sklenili prepovedati prodajo plošč in izvajanje pesmi. Razlaga za to odločitev je bila, da pesem namiguje na samomor.
Prepoved je trajala približno deset let, dokler niso pesem nepričakovano ponovno zaigrali na neki proslavi. Pesem je takrat naročila Jovanka Broz, žena Josipa Broza Tita, zapela pa ji jo je legendarna Nada Mamula. Ta trenutek je pomenil konec prepovedi in povrnitev pesmi v javnost.
Žalost zaradi izgubljenega zdravja
Besedilo pesmi odraža globoko žalost in občutek neizbežne pogube.
"Bolijo me pljuča, nimam več zdravja, saj so moji zadnji dnevi zelo blizu. Živel bom danes in morda jutri. In potem za vedno, zbogom moje življenje. Ne obžalujem svojega bednega življenja. Ker nikoli nisem čutil sreče ..." bi se verzi nekako glasili v prevodu.
Pesem Bole me pljuča je prvi posnel Zaim Imamović. Poleg različice Nade Mamula je znana tudi Veliborjeva interpretacija Bora Spužića Kvake.
Pesem 'Bole me pljuča' ne govori le o neki skladbi, ampak o času, družbi in človeških čustvih, ki so se zapisala v zgodovino, še piše Mondo.
Novo na Metroplay: "Zdravo prehrano definirajo temeljni principi, ki veljajo za vse nas" | Mario Sambolec