Simona Lampe: Unikatnost je največji luksuz

Simona je sicer magistra ekonomije, ki je svojo strast do mode udejanjila v oblekah poslovne mode. (foto: Matej & Katarina photography, osebni arhiv) Matej & Katarina photography, osebni arhiv
Vir: Story
16. 6. 2016

Čeprav je Simona Lampe priznana modna oblikovalka, sem že pred intervjujem slutila, da to ne bo tipičen pogovor o modi.

Modna oblikovalka se zaveda negativnega vpliva mode na okolje, korake proti temu pa je začela delati tudi sama.
Na svojem blogu objavlja domiselne stajlinge, ki jih ustvarja z ekipo profesionalcev.

Drugačnost se začne že na začetku, saj je Simona nekdanja bančnica in strokovnjakinja na področju odnosov z vlagatelji ter magistra ekonomije, ki pa se je vedno s prav posebno iskrico v očeh ozirala k svetu mode. Danes jo prepoznamo predvsem po edinstvenem poslovnem slogu ter modnih projektih, ki se, v nasprotju z večino, prijazno uklanjajo trajnostnemu razvoju in skrbi za okolje.

Story: Strast do oblikovanja ste izrazili v modnih kreacijah, ki so usmerjene v poslovno modo. Kakšni so trenutni trendi v tovrstni modi?

Ozko krilo pod koleni? Ozke hlače na korenček? Moško krojeni suknjiči? Hm, v bistvu v poslovni modi ni trendov oziroma so enaki kot v modi na splošno, kar dokazuje tudi praksa oblačenja. Če obožuješ Max Maro, boš klasično elegantna, če obožuješ Versace, pa zapeljivka. Tista ženska, ki investira v svoj videz, pač kupuje t. i. investment pieces in bo vedno 'modna', druge, ki kupujejo v Zari, pa bodo brezglavo lovile neke umetno ustvarjene trende hitre mode. Unikatnost je danes postala največji luksuz, zato je tudi 'upcycling' (iz neuporabnega predmeta se izdela nov predmet, op. a.) vse bolj iskan.

Story: Pa kakšno posebno pozornost namenjate temu, da se kreacije prejšnje kolekcije dopolnjujejo z novejšo? In s tem tudi spodbujajo 'trajnost'?

Zanimivo vprašanje, s katerim ste mi dali dobro idejo za prihodnjo kolekcijo. (smeh) Ne, konkretno tega še nisem nikoli izvedla. Danes obleke pravzaprav nimajo več časovne komponente. Niso stare ali nove. Vse je v tem, ali jih znaš nositi in kombinirati. Zato tudi menim, da neke kreacije iz pretekle kolekcije zlahka uporabite skupaj s kosom iz zadnje kolekcije istega oblikovalca. Glede tega ljudje ne bi smeli imeti več dilem. Sem pa v preteklosti oblikovala t. i. multifunction kolekcijo, kjer si lahko določen kos tehnično spremenil v vsaj tri različne uporabe, in stranke so bile navdušene. Ravno zdaj spet pripravljam takšno kolekcijo, ki bo poslovnim ženskam olajšala naporen delovni ritem.

Story: Vemo, da je moda druga največja industrija za oljarsko, ki bistveno prispeva k onesnaževanju. Imate za naše bralke kakšen nasvet, kako zmanjšati vpliv te onesnaženosti?

Upoštevajte že tisočkrat povedano pravilo: kupujte kvalitetno, nosite tisočkrat, nato pa še reciklirajte, predelajte, prekrojite in pripomogli boste k zmanjšanju onesnaženja, poleg tega pa s tem končno začeli kvalitetno upravljati svojo garderobo. V zadnjem času se res veliko govori o stranskih učinkih mode in zelo sem vesela, da smo napredovali na tem področju. A dokler bodo ljudje mislili, da je Humana rešitev, se onesnaženje in suženjstvo delavcev v tekstilni industriji ne bosta zmanjšali. Le pet odstotkov doniranih oblačil namreč najde svoje mesto pri pomoči potrebnih, preostalo gre, kljub vsemu, v zažig. Poleg tega je zaradi preprodaje starih oblačil v revne države propadla večina tekstilne obrti pri njih doma in povzročila še večjo revščino. Vse to na podlagi naših slabih navad hitrega oblačenja. Torej še enkrat polagam na srce: naj bo obleka dražja, a kvalitetna. Pobrskajte tudi med starimi oblekami staršev, dedkov in babic. Hodite na izmenjave oblačil. In tisočkrat premislite o vseh načinih ponovne uporabe, preden oblačila nesete v kontejner Humane oziroma na Rdeči križ.

Story: Sicer ste mamica dvojčkoma. Otroci vedno hitro prerastejo oblačila - pa ste se tudi pri izbiri njunih kosov posvetili konceptu ponovne uporabe?

Ravno včeraj sem že desetič nesla k šivilji iste hlače, da se zakrpajo in podaljšajo z ostanki blaga. Sama sebi se smejim, ker niso videti preveč lepo. (smeh) Seveda bi mi bilo lažje in ceneje, če bi šla kupit nove. A je to ob vsem tem zavedanju neetično storiti. Je pa res, da je pri otroških oblekah koncept ponovne uporabe najtežje uresničiti. Enkrat sem bila v trgovini, ko je gospa hotela kupiti vezen našitek za zakrpanje luknje na otroških pajkicah za hčerko. Ko je ugotovila, da stane tri evre, je povedala: "To se pa vendar ne izplača, saj v H&M kupim nove pajkice za isto ceno." In to morajo ljudje spremeniti v svojem mišljenju. Da ni vse v denarju! Naj si vsak pogleda film o modni industriji z naslovom 'True cost' in verjemite, da boste jokali in z veseljem nesli pajkice raje zakrpat k lokalni šivilji. Še bolje pa bo, da vam ta šivilja pajkice tudi sešije. S tem boste podprli tudi njeno delo.

Story: In da se vrnem k vašemu blogu ... Ne zgodi se ravno pogosto, da priznan modni oblikovalec naredi osebni blog. Zakaj ste se vi odločili za to?

Super vprašanje, ki je v bistvu že odgovor. Torej, če to ni pogosto, pomeni, da je tržna niša. Pomeni, da je to treba narediti. Zvenim preveč kot ekonomistka? (smeh) Že dolgo spremljam svetovno znane blogerke in v neki fazi so mi šle že tako na živce s t. i. copy-paste stajlingi, da sem se odločila, da vstopim, ker verjamem, da lahko pokažem še kaj več. Poleg tega je to še en način vizualnega kreativnega izražanja, ki ti lahko pri uspehu v tujini pomaga, saj ti razširi mrežo poznanstev.

Story: Blog je res čudovit! Slike so fenomenalne, zaradi angleškega jezika, ki ga uporabljate, pa je videti, kot da bi prišel iz kakšnega Los Angelesa. S kakšno ekipo sodelujete pri ustvarjanju zapisov?

Res hvala za pohvale! Dolgo smo se trudili, da bi deloval profesionalno, in veseli me, da je trud opažen. Čeprav je precej zamudno in tudi drago. Ampak jaz pravim, da je to nekakšna svoboda, ki si jo lahko kupiš do konca življenja, če jo znaš prav negovati. Prav veselim se že, kako bom pri 90. letih še vedno blogala, in kar zdi se mi, da se zdaj tudi manj bojim staranja. (smeh) No, saj bom takrat tudi še oblikovala, vendar upam, da bo moje podjetje tako veliko, da bodo to prevzeli drugi oblikovalci. Sicer pa besedila pišem sama, za fotografiranje pa najamem profesionalno vizažistko in fotografa. Seveda sta tu še lektor in postprodukcija fotografij. Vse za plačilo. Le tako se mi zdi, da pride do kvalitetnega rezultata.

Story: Ko vam tako sledimo, vidimo, da se pri vas vedno dogaja nekaj novega. Pa nam lahko razkrijete, kaj lahko pričakujemo v prihodnje?

Odprta sem za vse možnosti v smislu kreativnega izražanja, trenutno pa najbolj stavim na svoj ekoprojekt Recikliranja. V dveh letih od zadnjega projekta v Sloveniji sem z ekipo entuziastov postavila temelje, kako bi projekt zapeljala globalno in zajela dobesedno celoten svet. Do neke mere smo tudi že povezani s tujino, tako da res globoko upam, da mi uspe. Celo Swarovski iz Londona in P&G sta pokazala zanimanje za podporo. Čeprav bi lahko ta projekt izvajala iz Slovenije, se vseeno neizmerno želim preseliti v tujino. Zasvojena sem z utripom velemesta. Seveda pa se ne sprenevedam glede realnosti, saj je za življenjski standard štiričlanske družine, kot ga trenutno živimo tukaj, treba npr. na Manhattnu zaslužiti vsaj desetkrat več. Sem povedala dovolj? (smeh)

Story: Verjetno ste že velikokrat slišali, da se moraš samo odpraviti in da je potem vse lažje.

Vse slovenske modne zgodbe, ki so do zdaj šle 'ven', so se zelo klavrno končale. Ali pa so neko mini pojavljanje v tujini nato uporabile za maksi promocijo doma. Za znamko Oktober, o kateri se je največ pisalo kot o zgodbi o uspehu, ljudje na primer sploh ne vedo, da je dobesedno potonila v dolgovih. Zaposleni nikoli niso dobili plačila za leto in več nazaj. Uspeti v tujini ne pomeni le, da greš na sejem z 20 kosi ali da se pojaviš na eni izmed izpeljank tedna mode. Za to linijo bi namreč moral imeti lastno unikatno blago, ne moreš ga kupiti v Svetu metraže. Če boš dobil naročilo za dva tisoč kosov enega produkta, moraš imeti to blago na zalogi. In ker nisi eden od velikih igralcev, bo šlo to blago na komisijsko prodajo, kar pomeni, da uspeh kljub naročilu še vedno ni zagotovljen. Če prodaja v blagovnici ne bo uspešna, ti bodo kose poslali nazaj in tebi bo nastala lepa luknja v bilanci.

Story: Torej tudi tujina ni tako obetajoča, kot si včasih mislimo?

S tujino ni heca. V modi se že dolgo ne prodajajo več oblačila, temveč obrazi in zgodbe ljudi. Vsi trenutno strmimo v Dior in čakamo, koga bodo napovedali za novega glavnega kreativca. Gucci ni več samo Gucci, temveč je to Alessandro Michele, ki je znamko dobesedno postavil na glavo. Novi kontroverzni pariški znamki Vetements je uspelo v večini zaradi glavnega obraza Demnaja Gvasalija, ki prihaja iz vzhodnega bloka, Gruzije. Diane von Furstenberg dobesedno iste kroje prodaja že 30 let izključno na podlagi svoje karizme, sicer bi znamka že zdavnaj potonila. Če nisi tam prisoten in ne delaš networkinga, lobiranja, pojavljanja v medijih, je dolgoročno vse zaman.

Napisala Kaja Milanič

Fotografije Matej & Katarina photography, osebni arhiv

Značke: Simona Lampe
Story

Brali ste prispevek, ki je povzet po članku iz revije

Story24/2016

Naročite se na revijo Story:

04 511 64 44 izpolnite spletno naročilnico

Ne spreglejte, revija je lahko tudi lepo darilo.
Podarite naročnino svojim najbližjim.


Priporočamo

Nova Story že v prodaji

Story 24/2016

Story 24/2016, od 09. 06. 2016