4800 let stara DNK šokirala znanstvenike: 20 % prednikov tega starega Egipčana dviga obrvi

5. 7. 2025
4800 let stara DNK šokirala znanstvenike: 20 % prednikov tega starega Egipčana dviga obrvi (foto: profimedia)
profimedia

Najstarejša DNK starega Egipčana, ki je živel pred 4500 in 4800 leti, v času gradnje prvih piramid, je bila uspešno pridobljena in sekvencirana. Neverjeten podvig, ki je privedel do izjemnih odkritij, je opisan v študiji, objavljeni v reviji Nature,.

Kot poročajo, so 40 let po pionirskem poskusu Nobelovega nagrajenca Svanteja Pebla, da bi pridobil starodavno DNK iz ostankov posameznikov iz starega Egipta, izboljšave tehnologije omogočile najnovejši podvig raziskovalcev z Inštituta Francis Crick in Johna Mooresa z Univerze v Liverpoolu.

To je tudi prvi popolni genom (popoln sklop DNK posameznika) iz starega Egipta.

Arheološki ostanki kažejo, da so obstajale trgovinske in kulturne povezave med starodavnim Egiptom in rodovitno polmesecem (območje, kjer je nastala civilizacija v zahodni Aziji, in kamor nekateri raziskovalci uvrščajo tudi dolino Nila).

Prvi genetski dokazi o povezavah

Znanstveniki so verjeli, da so se v tem času izmenjevali predmeti, keramika in celo pisni sistemi. Vendar so bili genetski dokazi omejeni, ker visoke temperature na teh območjih preprečujejo ohranitev DNK.

Nova lestvica evropskih mest: Ljubljana je na dnu

V tej prelomni študiji je raziskovalna skupina izvlekla DNK iz zob osebe, pokopane v Nuwayratu, vasi, ki leži 265 kilometrov južno od Kaira, in jo nato uporabila za sekvenciranje genoma.

Oseba, iz katere je bila izvlečena DNK, je živela na stičišču dveh obdobij – zgodnjedinastičnega obdobja in Starega kraljestva, in je bila pokopana v keramični posodi, vklesani v hrib.

Pokopana je bila, preden je umetna mumifikacija postala standard v starem Egiptu, zato je to morda ohranilo njeno DNK.

Skrivnost njenih prednikov

Genetska koda je bila analizirana in raziskovalci so ugotovili, da je večina prednikov osebe iz Severne Afrike, preostalih 20 odstotkov njenih prednikov pa je bilo genetsko povezanih z ljudmi iz rodovitnega polmeseca (brez Egipta), predvsem iz Mezopotamije, ki je bila takrat pod sumerskim cesarstvom.

To odkritje je genetski dokaz, da so se ljudje selili v Egipt in se mešali z lokalnim prebivalstvom približno v času gradnje prvih piramid.

Z analizo kemičnih signalov v njenih zobeh, povezanih z njeno prehrano in okoljem, so raziskovalci pokazali, da je oseba najverjetneje odraščala v Egiptu. Nato so uporabili dokaze iz njenega okostja, da bi ocenili njen spol, starost, višino, podatke o ozadju in življenjski slog.

Nakazali so, da je bila oseba moškega spola, star približno 60 let v času smrti, in da je delal kot lončar.

Ujemanje DNK

"Ujemanje vseh DNK, kosti in zob te osebe nam je dalo celovito sliko o njej. Upamo, da nam bodo prihodnji vzorci DNK iz starega Egipta povedali, kdaj so se te migracije iz zahodne Azije zgodile," je dejala Adeline Morez Jacobs, raziskovalka na Univerzi Liverpool John Moores, podoktorska sodelavka na Inštitutu Francis Crick in prva avtorica študije.

Linus Girdland Flink, profesor na Univerzi v Aberdeenu, raziskovalec na Univerzi Liverpool John Moores in eden od avtorjev študije, je dejal, da je imel omenjeni posameznik 'izjemno pot'.

"Živel in umrl je v kritičnem obdobju sprememb v starem Egiptu, njegovo okostje pa so leta 1902 izkopali in podarili Svetovnemu muzeju v Liverpoolu, kjer je preživelo nemško bombardiranje, ki je uničilo večino človeških ostankov v zbirki. Zdaj lahko povemo del njegove zgodbe, saj smo odkrili, da so nekateri njegovi predniki prihajali iz rodovitnega polmeseca, kar kaže, da je v tem obdobju obstajala mešanica skupin," je dejal.

Pokop in družbeni status

Joel Irish, profesor antropologije in arheologije na Univerzi Liverpool John Moores in soavtor študije, je dejal, da oznake na okostju kažejo, da se je oseba ukvarjala z lončarstvom.

"Glede na to je bil pokopan kot pripadnik višjega razreda, kar se od lončarja ne pričakuje. Morda je bil izjemno spreten ali pa je imel izboljšan družbeni status," je dodal.

Vir: Telegraf, Inštitut Francis Crick