5 namigov za voditelje, ki želijo ustvariti agilne organizacije

Na spletnem seminarju z naslovom »Agilni kadri«, ki ga je organizirala ustanova GEA College 5. aprila, je poudaril, da bo svet dela v prihodnosti potreboval veliko več neuradnosti, alternativnih načinov delovanja in »človečnih« delovnih mest. To namreč ljudje pričakujejo od svojih delovnih okolij in delodajalcev, istočasno pa tak način dela povečuje produktivnost in spodbuja kreativnost v podjetju.

Toda, poglavitno vprašanje je: Kako lahko direktorji in vodje oddelkov za upravljanje s človeškimi viri spremenijo svoje organizacije na način, da te postanejo agilne?

Perry podaja 5 učinkovitih nasvetov za voditelje:

• 1. Nehajte govoriti in pričnite spraševati.

V knjigi Humble Inquiry (sl. Skromno vprašanje) avtor Edgar Schein odlično strne bistvo: povej manj in sprašuj več. Preveč časa namreč posvetimo ukazovanju sodelavcem, s tem pa zanemarjamo umetnost spraševanja. Slednje namreč lahko privarčuje čas, denar, poleg tega pa izboljša odnose.

• 2. Ne bojte se preizkušanja.

Včasih smo lahko v naših mislih preveč osredotočeni, zato je dobro, če se občasno prepustimo preizkušanju in se podamo na neznane poti in v cone ne-udobja, kjer smo manj sposobni. A ravno tam se rodijo nove ideje. Zato vedno preizkušajte.

• 3. Niste sami – vključite tudi druge.

Vključevanje drugih v procese odločanja je ključnega pomena za agilnost. Povabite sodelavce, da vam zaupajo, kaj je za njih pomembno, nato pa jim prepustite iskanje praktičnih rešitev.

• 4. Uporabljajte novo terminologijo – sestanek preoblikujte v stand-up.

Uporaba novega jezika ustvarja določeno obliko distance med tradicionalnimi navadami in novo oblikovanimi sposobnostmi, h katerim stremimo. Posadka namesto ekipa, stand-up namesto sestanek in retrospektiva namesto pregleda ... so le nekatere uporabne spremembe.

• 5. Naj vas navdihuje umetnost.

Zadnji, in verjetno najbolj radikalni korak, je uporaba umetnosti. Umetnost napoveduje prihodnost – in to v številnih pogledih, ki se jih niti ne zavedamo. Torej, namesto, da preučujete tabele in poročila odborov, povabite etnografa, ki bo sledil vašim zaposlenim in jih preučeval; povabite umetnika, da se udeleži vašega sestanka s člani upravnega odbora in predstavi celotno srečanje v umetnostnem delu; in povabite pripovedovalce zgodb in pesnike, naj pričnejo s predstavljanjem vaših želja, vizije in teženj za prihodnost. Seveda, tovrstnega gradiva ne boste uporabili v vašem poslovnem poročilu, vendar pa bo tak način dela vzpodbudil drugačno miselnost, sprožil reakcije in povzročil morebitne dejavnosti, ki se ne bi pojavile brez umetniške interpretacije. Navsezadnje je celoten svet digitalnih medijev prežet z umetniki, in to v industriji, ki je vredna milijarde!

Digitalna era!

Na spletnem seminarju v organizaciji GEA College je Perry Timms omenil tudi učinek digitalizacije na področju upravljanja s človeškimi viri. Čeprav na voljo ni veliko izmerljivih raziskav, pa ni dvoma o tem, da ustrezna tehnologija na področju človeških virov (podpiranje pridobivanja talentov ter postopkov prerazporejanja in razvoja) lahko doprinese k dobrim rezultatom.

»Zaposlovanje pravih oseb z uporabo primerne tehnologije; podpiranje sodelavcev s tehnologijo brez trenja (vključno z zadevami na področju upravljanja s človeškimi viri, kot je vpis, raba dodatkov, beleženje izobraževanja), ter uporaba digitalnih orodij za učenje in vpeljava v njihovo delo je ključnega pomena za agilno kulturo v organizacijah,« pravi Perry.

Kateri dobri primeri iz poslovnega sveta so nam lahko za zgled?

• Laszlo Bock iz organizacije Google je v svojem delu Work Rules (slo. Delo je zakon) naštel veliko primerov podjetij, kjer so imeli strokovnjaki za HR odločilen vpliv. Še več, številne sodobne organizacije (Netflix, AirBnB, Barry-Wehmiller, Haier), ki se lahko pohvalijo z naprednimi praksami na delovnem mestu, so v veliki meri plod vodij, ki so v prvi vrsti usmerjeni v ljudi.

• V najnovejši knjigi avtorja Rasmusa Hougaarda z naslovom The Mind of a Leader (sl. Um voditelja), je denimo omenjena veriga hotelov J W Marriot Hotels ter ostala podjetja, kjer se direktorji vedejo kot »človeška bitja«, zato oddelek za upravljanje s človeškimi viri ni zastarel in okoren,ampak proaktivno podpira razvoj talentov. »To dokazuje, da je človečna organizacija mogoča,« poudarja Perry.

Kaj pa slovenska podjetja?

»Domnevam, da v Sloveniji podobno kot v večini podjetij po svetu, uporabljate veliko tradicionalnih, uradnih in avtomatiziranih operacijskih sistemov,« odgovarja Perry, ter dodaja, da raven sposobnosti in izobraževanja v Sloveniji, edinstven način obstoja in težnja po dobro opravljenem delu ustvarjajo popolno okolje za prilagodljivejše, iznajdljivejše in bolj človečno delovno okolje.

  

Perry Timms je priznan bloger in svetovno znan govorec na področju preobrazbene moči strokovnjakov na področju upravljanja s človeškimi viri. Je ustanovitelj organizacij People and Transformational HR Ltd (ZK), Chartered Institute of Personnel and Development (CIPD) Social Media ter svetovalec za človeške vire in govorec na dogodkih TEDx na področju prihodnosti dela. Perry je gostujoči predavatelj na ustanovi Sheffield Hallam University Business School, predavatelj na ustanovi Royal Society of Arts (RSA) ter prva certificirana oseba WorldBlu Certified Freedom pri organizaciji Work Coach. Poleg tega je tudi avtor dela Transformational HR (alo. Preobrazbeno upravljanje s človeškimi viri) iz leta 2017. Deluje skupaj s partnerji iz Združenega Kraljestva, Združenih držav Amerike, Nove Zelandije, Južne Afrike, Kuvajta, Irske, Poljske, Romunije, Švedske in Danske. Na ustanovi GEA College deluje kot gostujoči predavatelj. GEA College je vse od njene ustanovitve v letu 1990, v Sloveniji sinonim za poslovno izobraževanje s poudarkom na podjetništvu in menedžmentu.

Novo na Metroplay: "Gledalci so razlagali, kako naj pustim moža" | N1 podkast s Suzano Lovec