Vsi smo že slišali za odziv 'boj ali beg', vendar obstajajo tudi manj znani simptomi, ki vam pomagajo preživeti.
Od zadrževanja diha dlje, kot ste mislili, da je mogoče, do tresenja - ljudje imamo vgrajeno orodje za preživetje.
1. Zadrževanje diha
Ko nas nekaj prestraši (zaslišimo pok, vidimo nevarnost), se pogosto zgodi, da nehote prenehamo dihati za sekundo ali dve. To je del nehotenega in avtomatičnega odziva 'boj - beg - zamrznitev', za katerem pa vendarle tiči preživetvena 'logika'. Ko za hip prenehamo dihati, telo zamrzne. Evolucijsko to pomeni, da nas plenilec lažje spregleda, če smo tiho in mirujemo, zadržan dih pa pomaga tudi k boljši osredotočenosti na to, od kod prihaja nevarnost.
2. Upočasnitev časa
Raziskovalci z Univerze v Iowi so ugotovili, da je 70 % ljudi, ki so bili v življenjski nevarnosti, doživelo občutek, da se čas upočasni. Teorija pravi, da možgani v stresnih situacijah pospešijo obdelavo informacij ali pa zaradi strahu zabeležijo toliko podrobnosti, da se v spominu zdi, kot da je dogodek trajal veliko dlje.
3. 'Vaja' nevarnosti skozi sanje
Nočne more morda niso le odraz stresa, temveč trening. Študija iz leta 2019 nakazuje, da slabe sanje izboljšajo učinkovitost možganov pri odzivanju na strašljive izkušnje v resničnem življenju. Sanje nas pravzaprav pripravljajo na soočanje z resničnimi nevarnostmi.
4. Širjenje zenic
Tako kot v temi se tudi naše zenice razširijo, ko se počutimo ogrožene. To omogoči, da v oko vstopi več svetlobe, kar začasno izboljša vid, da lažje opazimo in se izognemo prihajajoči grožnji.
5. Blokiranje bolečine
Možgani lahko bolečino začasno 'izključijo'. Možganske strukture, ki so za to zadolžene, spremenijo bolečinske signale, kar nam omogoči, da nadaljujemo z begom ali bojem, tudi če smo poškodovani - dokler ne pridemo na varno.
6. Nenadzorovano tresenje
Tresenje od strahu ni znak šibkosti, temveč del notranjega alarmnega sistema. Adrenalin napne mišice in preusmeri kri iz kože v velike mišične skupine. Ta naval energije povzroči tresenje telesa, ker je telo v stanju 'nizkega starta', pripravljeno na hiter premik.
7. Vonj strahu
Dokazano je, da ljudje lahko podzavestno zaznamo strah v znoju druge osebe. Študija s padalci iz leta 2008 je pokazala, da vonj znoja osebe, ki jo je strah, pri drugih ljudeh aktivira amigdalo (center za strah v možganih), tudi če se tega sploh ne zavedajo.
Preberite si tudi: Anja Janko: Brez panike, telo je mogoče osvoboditi paničnih napadov!