7 neresnic, ki so povezane z zdravjem in bi morale v letu 2017 potihniti za vedno!

18. 1. 2017
Deli
7 neresnic, ki so povezane z zdravjem in bi morale v letu 2017 potihniti za vedno! (foto: profimedia)
profimedia

Ne le med ljudmi, tudi v medijih (še posebno na spletu) vlada velika zmeda, ki je govora o različnih zdravstvenih in znanstvenih raziskavah. Te se pogosto zdijo kontradiktorne. To, kar prve domnevno potrjujejo, druge zavračajo. Kako torej vedeti, kdo ima prav in kaj je resnično?

O tem, katere raziskave jemati za 'čisto zlato' in v katere vsaj malo podvomiti, resnejšim medijem pomagajo razsoditi naslednja vprašanja: kdo je naročil raziskavo, kdo jo plača in kaj bo s tem dosegel? Gre za pospeševanje prodaje ali zgolj za viralno širjenje nadvse popularnih teorij zarote? So interpretacije izsledkov raziskav sploh validne? Gre za preverjene metode raziskav?

Vse to nam roji po glavi, ko v raznoraznih člankih preberemo 'po raziskavah sodeč ...'.

Splošnega konsenza o tem, kaj je dobro, resnično in prav pa je v večini primerov iluzorno pričakovati.

  • Naj ponazorimo s primerom: medtem ko ena raziskava pravi, naj popijemo osem kozarcev vode na dan, druga trdi, da ne bomo nič bolj zdravi, če to storimo. Kdo ima tu torej prav? Dejstvo je, da tega nihče zares ne ve. Pri takšnih zadevah nam bo najbolj v pomoč kar zdrava pamet. In ta pravi, da gre vodo piti v normalnih količinah. Koliko je to, pa najbolje veste kar sami.

V nadaljevanju razkrivamo 7 zdravstvenih nasvetov, ki jih je splet poln in za katere že lahko damo 'roko v ogenj', da ne držijo, in lahko čeznje enkrat za vselej naredite križ!

Preberite in preverite!

Splošno razširjeni trditvi, ki jim nekritično verjame veliko ljudi, v dodajamo, kaj o taistem meni znanost. Da ne boste rekli, da niste vedeli ;)

1) Z redno vadbo bomo shujšali!

Vsakodnevna vadba je dobrodošla za zdravje. Z vadbo kontroliramo kronične bolezni (diabetes tipa 2, srčne bolezni), krepimo telo in mišice. Vendar pa zgolj telesna vadba (še posebno aerobika in kardiovadba) ni dovolj, da bi tudi shujšali, kar je pogosto cilj tistih, ki januarja vplačajo letno članarino za fitnes vadnice.

2) Globalno segrevanje je laž!

Ste vedeli, da je bila leta 2015 povprečna temperatura na planetu za 0,89 stopinje Celzija višja od povprečne globalne temperature v 20. stoletju?

K pojavu klimatskih sprememb, ki smo jim že priča in so posledica višanja povprečnih globalnih temperatur, smo po mnenju večine znanstvenikov največ prispevali kar ljudje sami. Naj na tem mestu spomnimo le na človekovo uporabo fosilnih goriv, s katerimi zemljo dokazano posredno segrevamo. Ta toplota se ujame na zemljini površini, pri čemer 90% te vročine posrka ocean. In ker se iz oceana subtilno in neenakomerno sprošča višek toplote v atmosfero, tam iz leta v leto opažamo vse številčnejše in vse močnejše ekstremne vremenske pojave. Eden takšnih je bil tudi zloglasni El Niño, ki se je ustvaril nad gladino Pacifika.

3) Antibiotik zdravi prehlad!

Zdravniki že nekaj let ne zdravijo več prehladov z antibiotiki, prav tako pa jih praviloma ne predpisujejo več kot preventivo. Še več. Danes so mnenja, da zdravim ljudem jemanje antibiotikov bolj škodi kot koristi. Antibiotiki namreč ne razlikujejo najbolje med bakterijami, zaradi katerih zbolimo, in tistimi, ki so za nas dobrodejne in življenjskega pomena. Ocenjujejo tudi, da je bila pretirana raba antibiotikov v preteklosti kriva mnogih preranih smrti. Navkljub vsemu pa naj bi v ZDA kar 30 % ljudi še vedno jemalo antibiotike tudi, ko za to ni nikakršne potrebe. Z njimi so po nepotrebnem in povsem neuspešno do nedavnega množično zdravili tudi gripe, vneta grla, bronhitise, vnete sinuse in ušesne infekcije. Danes se vse to zdi smešno, saj je povsem jasno, da antibiotiki ubijajo bakterije, ne pa tudi virusov. Za boj s slednjimi boste naredili več, če boste spili kakšen čaj, si naredili limonado in se pod debelim kovtrom dodobro preznojili.

4) Z močno voljo lahko dosežete vse cilje!

Veliko jih je, ki verjamejo, da je močna volja vse, kar potrebujete, da bi dosegli zastavljeni cilj. Zato verjamejo tudi, da je v življenju mogoče kaj spremeniti le, če se za to nadčloveško namučimo, pa naj gre pri tem za rigorozno hujšanje (in odpovedovanje prav vsakršnim dobrotam) ali varčevanje (in odpovedovanje prav vsem življenjskim sladkostim).

Psihologi pa zdaj ugotavljajo, da je zanašanje zgolj na močno voljo precej neučinkovita strategija. Še več. Brian Galla, psiholog na Univerzi v Pittsburghu, je pred kratkim povedal: "V resnici problem ni volja. Naš največji problem je pomanjkanje samonadzora!" Njegov kolega Kentaro Fujita z Univerze Ohio State pa dodaja: "Ljudje, ki se znajo dobro nadzorovati, takšnih bitk sploh ne poznajo."

5) Genetsko spremenja hrana ni varna!

Potem, ko so v 90-ih letih prejšnjega stoletja v trgovine prišli prvi genetsko spremenjeni organizmi (predvsem koruza in soja), raziskovalci do danes niso zaznali nikakršnih negativnih zdravstvenih posledic na ljudeh. Znanstveniki do danes niso našli nobenih povezav med genetsko spremenjenimi živili in debelostjo, rakom, boleznimi prebavil ali alergijami. Opravljeno je bilo tudi ničkoliko študij na živalih, a ni nobena potrdila strahov največjih nasprotnikov uživanja GSO-jev.

A če torej lahko enkrat za vselej prenehamo ponavljati, da genetsko spremenjena hrana ni varna, pa ni nič narobe, če se še naprej pogovarjamo o nekaterih drugih aspektih genetsko spremenjenih organizmov. Medtem ko so nekatere ekonomske in okoljske posledice pridelovanja tako spremenjenih rastlin načeloma dobre, pa to ne velja za vse izmed njih. Povsem na mestu so tudi debate na temo vpliva GSO-jev na biotsko raznovrstnost in obsojanje morebitnih spornih poslovnih praks tistih multinacionalk, ki jim več kot dobrobit ljudi pomenijo dobički od patentov semen genetsko spremenjenih rastlin.

6) Homeopatija zdravi!

Homeopatija je ena izmed najbolj vztrajnih psevdoznanstvenih metod na trgu. Obstaja že vse od leta 1814 in zaenkrat ni videti, da bi zanimanje zanjo kaj dosti upadlo.

Znanstvena skupnost pa je glede homeopatije enotnega mnenja. Izdelane so bile številne študije, opravljene mnoge raziskave in napisano je bilo mnoštvo knjig, vsem pa je skupno eno. Vse trdijo, da je homeopatija kot metoda zdravljenja navadno šarlatanstvo. Zaenkrat namreč ne obstaja znanstveni dokaz, ki bi pričal o tem, da je homeopatija bolj učinkovita kot placebo. Še več. Večina jih je mnenja, da gre v resnici zgolj za navaden placebo, ki ga zgolj drago plačamo. Tudi zato nekateri strokovnjaki zahtevajo, da se na stekleničke s homeopatskimi tabletkami iz sladkorja jasno zapiše, da njihova zdravilnost ni znanstveno dokazana.

7) Če se boste delali močne, boste takšni tudi postali!

Zadnja leta je med ljudmi zaokrožilo cel kup psiholoških fenomenov, za katere se je sčasoma izkazalo, da so povsem neosnovani. Med bolj popularnimi se je znašla hipoteza o tem, da je treba svoja usta zgolj prisiliti v nasmeh, pa se bomo takoj počutili bolj srečne. Pa tista, da branje fikcije izboljša naše sposobnosti empatije. Vse te teorije so tako hitro, kot so se razširile, tudi neslavno propadle.

Eno zadnjih te vrste se je napajal iz izsledkov študije razsikovalcev z Univerze Clumbia, ki so ugotovili, da so se prostovoljci, ki so se postavili v suvereno in razkoračeno A pozo odprtih rok, počutili močnejše in pogumnejše, pri njih pa naj bi izmerili tudi višje ravni testosterona. Amy Cuddy, ena od soavtoric študije, je njihove ugotovitve skupaj s teorijo o tem, da nas lahko naredi psihološko močnejše že pretvarjanje s pomočjo telesno govorico moči, predstavila tudi na TED dogodku. To predavanje si je na youtubu do danes ogledalo že blizu 40 milijonov ljudi.

No, izkazalo se je, da hipoteza teh raziskovalcev ne zdrži. V zadnjih šestih letih so njihovo študijo skušali večkrat ponoviti, a so vedno ugotovili, da zgolj pretvarjanje nima nikakršnih oprijemljivejših učinkov na psiho. Še več. Dana Carney, ki je bila vodja tiste prve študije iz leta 2010, je lani na svojo spletno stran napisala, da ne verjame v resnično učinkovitost t.i. 'poze moči', pa tudi, da se ji zdi škoda časa in denarja, da bi to študijo še kdaj ponovila.

Novo na Metroplay: Aljoša Bagola in Matej Šarc│1, 2, 3 ... bis! Podkast Slovenske filharmonije