Po mnenju aboridžinov otrok kot dar Stvarnika ne predstavlja le upanja za prihodnost, temveč tudi živ spomin na preteklost, ki povezuje dve časovni plasti v neprekinjenem toku življenja in preobrazbe.
V starodavnih kulturah, kot je aboridžinska, družina zavzema osrednje mesto, razumljeno kot prvobitna celica družbe. V tem kontekstu odgovornost za otroke širše družine ni individualna, temveč kolektivna. Vsi člani skupnosti skrbijo za otroke svojih sester in bratov, otroci pa strice in tete pogosto imenujejo očetje in matere, tudi če imajo biološke starše. Te močne sorodstvene vezi tvorijo osnovo družbene strukture.
Aboridžinska verovanja gredo še korak dlje in verjamejo, da nerojeni otrok naznanja svoj prihod že pred spočetjem, skozi sanje, vizije ali nenavadne dogodke in celo bolezni, povezane z materino prehrano.
Otroci po njihovem prepričanju predstavljajo novo življenje, ki se odloči vstopiti v žensko telo, in veljajo za neodvisna bitja, ki 'prihajajo iz daljne preteklosti in živijo v globinah voda'.
Vzgoja se začne že v maternici
Vzgoja in priprava na življenje v skupnosti se začneta že v maternici, kjer se nosečnice pogovarjajo s plodom, prenašajo družinske zgodbe, običaje in mite ter nadaljujejo ta ritual po rojstvu otroka.
Po rojstvu mati skrbno zakoplje posteljico v zemljo in to mesto postane otrokova edina osebna lastnina v odrasli dobi, znana kot 'Mati Zemlja'.
Popkovina, ki se pogosto ovije okoli otrokovega vratu, se hrani kot zaklad, saj velja prepričanje, da bi njena izguba lahko ogrozila otrokovo življenje.
Medtem ko je v sodobnem svetu običajno, da starši izberejo ime za svojega otroka, med Aborigini to vlogo tradicionalno prevzamejo stari starši.
Visoka stopnja strpnosti do otrok
Čeprav se zdi vzgojni način drugačen ali celo strog, aboriginska skupnost kaže visoko stopnjo strpnosti do otrok – njihovih izbruhov jeze, neposlušnosti in izpolnjevanja želja. Ko pa starši izgubijo potrpljenje, svojo jezo sprostijo tako, da s palico udarjajo po otrokovih sledeh po tleh in mahajo s palicami. Ti ukrepi so izjemno redki in se za starše štejejo za osebni poraz.
Takoj ko shodijo, se otroci naučijo samostojnosti. Fantje pridobijo veščine izdelave ščitov, sulic in bumerangov, spremljajo očete pri lovu in ribolovu ter obvladajo izdelavo orodij. Dekleta pa se od mater učijo vsega, kar je potrebno za ženska dela in odgovornosti.
Poleg praktičnega znanja se aboriginski otrok seznani tudi s svetom duhovnosti. Usposablja se, da postane polnopravni član skupnosti, opremljen z znanjem za preživetje, zavedajoč se tradicij in pravil, ki oblikujejo družbo in njeno identiteto.
- Preberite si tudi: 3 tipi starševske vzgoje otrok! Kateri tip ste: tiger, meduza ali delfin?