Milijonom ljudi v Nemčiji se vsak mesec od plače samodejno odtegne cerkveni davek. Vendar ta dajatev za razliko od dohodnine ali DDV-ja ni obvezna za vse državljane. Plačujejo jo le osebe, ki so člani določenih verskih skupnosti.
Po podatkih raziskovalne skupine za svetovni nazor približno 37,6 milijona prebivalcev Nemčije pripada Katoliški ali Evangeličanski cerkvi. Ti praviloma plačujejo cerkveni davek, pogosto samodejno prek obračuna plače.
Višina davka je odvisna od zneska dohodnine. Na Bavarskem in v Baden-Württembergu cerkveni davek znaša 8 odstotkov dohodnine, medtem ko v Severnem Porenju-Vestfaliji in večini drugih zveznih dežel znaša 9 odstotkov.
Na primer, oseba z letno bruto plačo 30.000 evrov letno plača približno 4.300 evrov dohodnine. K temu je treba prišteti še približno od 344 do 386 evrov cerkvenega davka. Denar samodejno pobere davčna uprava in ga posreduje verskim skupnostim.
Cerkve s tem denarjem financirajo verske obrede, pastoralno oskrbo in različne družbene projekte. Med njimi so vrtci, šole, domovi za starejše ter programi pomoči ljudem v stiski.
Kako prenehati plačevati cerkveni davek?
Kdor ne želi več plačevati cerkvenega davka, mora uradno izstopiti iz cerkve. Preprosta pisna zahteva ne zadostuje.
Postopek se opravi pred pristojnim sodiščem ali pri notarju, odvisno od zvezne dežele. V Dortmundu je na primer treba termin za izstop vnaprej rezervirati prek spleta, nato pa mora oseba osebno priti na sodišče.
Za postopek je potreben veljaven osebni dokument, plačati pa je treba tudi upravno takso. V Dortmundu ta znaša 30 evrov.
Po izstopu se izda potrdilo, sprememba pa se po elektronski poti posreduje davčni upravi. Ta nato posodobi podatke, potrebne za obračun davka od plače.
Kaj velja za mladoletnike?
Pravila so odvisna od starosti otroka. Mladi, ki so dopolnili 14 let, lahko samostojno izstopijo iz cerkve, tudi če se njihovi starši s tem ne strinjajo.
Za otroke, stare med 12 in 14 let, morajo izstop zahtevati njihovi zakoniti zastopniki, vendar mora otrok s tem soglašati in se osebno zglasiti pri pristojnem organu. Pri mlajših otrocih odločitev sprejmejo starši oziroma skrbniki.
Vir: Fenix, DP, MMD
