Na splošno se ne zavedamo, kako tesno so možgani povezani s prebavili. Raziskava, opravljena na Kalifornijski univerzi v Los Angelesu, je pokazala, da zdravje črevesja pomembno vpliva na delovanje možganov.
Udeleženke (36 žensk, starih od 18 do 55 let) so razdelili v tri skupine. Vsem so pred poskusom in po njem opravili slikanje s funkcionalno magnetno resonanco (fMRI). Prva skupina je en mesec dvakrat na dan uživala jogurt s probiotiki, ki so izjemno pomembni za zdravo črevesje. Druga skupina je dobivala jogurtu podoben izdelek brez probiotikov, tretja (kontrolna) pa ni dobivala nobenega dodatka. Konec meseca je bilo pri prvi skupini opaziti spremembe na številnih področjih možganov, vključno s tistimi za obdelovanje čustev in čutnih zaznav. Torej nasvet, naj prisluhnemo prebavilom, prinaša tudi boljše čustveno stanje in boljše delovanje telesa in možganov.
SPOZNAJTE SVOJE MITOHONDRIJE
Morda se spomnite, da ste slišali za mitohondrije pri pouku biologije v srednji šoli ali pa brali o mitohondrijski bolezni na internetu, vendar še vedno ne veste povsem dobro, kaj mitohondriji so, niti kakšno nalogo opravljajo. Mitohondriji so pri vašem zdravju tako ključnega pomena, da morate izvedeti več o njih, če bi radi preprečili bolezen in ozdraveli.
Mitohondriji so drobni organeli (imejte jih za mikroorgane), ki so v skoraj vseh vaših celicah. Ena izmed njihovih številnih ključnih nalog je proizvajanje energije s kombiniranjem hranilnih snovi iz sladkorjev in maščob, ki jih uživate, s kisikom iz zraka, ki ga dihate.
Po ocenah raziskovalcev mitohondriji predstavljajo deset odstotkov telesne teže, s tem da jih je v celicah povprečnega odraslega približno deset milijonov milijard. Če si številko težko predstavljate, imejte pred očmi to, da bi bilo za več kot milijardo mitohondrijev dovolj prostora na glavici bucike.
V nekaterih celicah je več mitohondrijev kot v drugih. V ženskih spolnih celicah, imenovanih oociti, na primer, jih je več sto tisoč, v zrelih rdečih krvničkah in kožnih celicah pa jih je malo ali nič. V večini celic, vključno z jetrnimi, je nekje od 80 do 2000 mitohondrijev. Bolj presnovno dejavne kot so celice – na primer tiste v srcu, možganih, jetrih in mišicah –, več mitohondrijev je v njih. Lahko si torej predstavljate, da imajo zdravi in dobro delujoči mitohondriji izjemno velik in močno pozitiven vpliv na vaše splošno zdravje.
Mitohondriji nenehno ustvarjajo energijske molekule, imenovane adenozintrifosfat (ATP). Optimalno delovanje mitohondrijev je ključno za dobro delujočo presnovo. Odpravljanje nepravilnega delovanja mitohondrijev je ena izmed najpreprostejših in najobetavnejših novih strategij, kako izboljšati zdravje in pomagati, da se bolezni, kot je rak, sploh ne bi pojavile.
POMEMBNA VLOGA PROSTIH RADIKALOV
Vsaka celica v telesu potrebuje nenehno oskrbo z energijo.
Večino te energije ustvarjajo mitohondriji pri procesu s ključnima biološkima funkcijama, ki sta potrebni za življenje z dihanjem in prehranjevanjem. Procesu pravimo oksidativna fosforilacija in pri njem nastaja energija v obliki ATP. (To je v nasprotju z rakavimi celicami, ki se zanašajo bolj na razgradnjo glukoze zunaj mitohondrijev, pri čemer ustvarjajo energijo v manj učinkovitem procesu, imenovanem glikoliza.)
ATP, »ključna energijska valuta«, omogoča praktično vse biološke procese v telesu, od delovanja možganov do bitja srca. V srcu je več kot 5000 mitohondrijev na celico, na primer, zaradi česar je to tkivo z najvišjo energijsko gostoto v telesu.
Pri oksidativni fosforilaciji v mitohondrijih poteka zapleteno zaporedje kemijskih reakcij, ki jih morda težko razume celo večina študentov biokemije in ki jim pravimo Krebsov cikel in prenos elektronov v dihalni verigi. Iz elektronov, sproščenih iz zaužite hrane, in protonov iz cikla pri obeh reakcijah nastaja energija in krog se ponavlja. Na koncu verige elektroni reagirajo s kisikom in nastaja voda.
Določen odstotek elektronov izpade iz dihalne verige, pri čemer nastajajo tako imenovane reaktivne kisikove zvrsti (ROS). ROS so molekule, v katerih so kisikovi atomi, ki so dobili enega ali več neparnih elektronov, zaradi česar so postali zelo nestabilni. Ti zelo reaktivni atomi so potencialno škodljivi prosti radikali. Izraz prosti radikali verjetno poznate. Mogoče celo verjamete, da so na splošno nevarni in dopolnjujete svojo prehrano z antioksidanti, da bi jih nevtralizirali.
Prosti radikali reagirajo z drugimi molekulami v tako imenovanih reakcijah oksidacije, da bi nevtralizirali svoj nestabilni električni naboj. Oksidacija je pravzaprav »biološko rjavenje«. Zaradi nje se pojavi učinek snežne kepe – medtem ko molekule druga drugi kradejo elektrone, vsaka postaja nov prosti radikal in pušča za sabo sled biološkega razdejanja.
Ta hitro rastoča horda prostih radikalov se nabira v celici ter okvarja celične in mitohondrijske membrane pri procesu, imenovanem lipidna peroksidacija. Pri tem membrane postajajo krhke in prepustne, zato razpadajo.
Prosti radikali lahko poškodujejo tudi DNK, tako da motijo njegovo podvajanje in obnavljanje ter spreminjajo njegovo sestavo. Po najnovejših raziskavah sklepajo, da je DNK izpostavljen napadu prostih radikalov od približno 10.000-do 100.000-krat na dan, kar je skoraj en napad na sekundo.
Vsi ti dejavniki lahko vodijo v propadanje tkiva, kar poveča tveganje za obolenja. Pravzaprav so prosti radikali povezaniz več kot 60 boleznimi, vključno z:
- Alzheimerjevo boleznijo,
- aterosklerozo ter boleznimi srca in ožilja,
- rakom,
- sivo mreno,
- Parkinsovo boleznijo.
Za več branja!
Več v knjigi MAŠČOBE KOT GORIVO dr. Josepha Mercola: TUKAJ
Spletna stran izBranih knjig: www.primus.si
Novo na Metroplay: "Naš največji uspeh je bil tudi strel v koleno" | Ivo Boscarol
