Marsikdo si ne predstavlja (na srečo!), kako je živeti z alkoholikom. Nekateri ljudje so v alkoholiziranem stanju nasilni, drugi melanholični, tretji glasni, četrti pa so kombinacija vsega naštetega ... In še česa.
Poleg tega, da alkoholik resno ogroža svoje zdravje, s svojim početjem in vedenjem škodi ljudem, ki so okrog njega. Dokazov za to je veliko, zaradi alkohola se razide veliko parov, otroci alkoholikov pa nosijo hude posledice. To dejstvo nazorno pokaže tudi pismo hčerke, ki je odraščala z očetom alkoholikom in ki ga je objavil spletni časopis The Guardian. Hčerka je dolgo zadrževala svoja čustva, po vrsti let pa je sklenila, da jih bo izpovedala v obliki pisma.
»Vedno se počutim neumno ali malce hecno, ko povem: »Moj oče je alkoholik.« Ti res nisi veliko pil, a ko si se napil in začel govoriti o družbi, nesposobnih politikih in ostalih zadevah, ki ti niso bile všeč, sem od strahu otrpnila in samo hotela pobegniti – stran od tebe, iz doma, v katerem se nisem počutila varno, od verbalnega maltretiranja in pred grožnjami s fizičnim nasiljem, kar se sicer nikoli ni zgodilo, a se je kot neprijeten vonj vleklo po celi hiši.
Čez nekaj časa je tvoj zakon šel po gobe, jaz pa sem šla študirat. V naslednjih osmih letih se je najin odnos precej spremenil. Obiskoval si me, jaz pa nisem hotela biti v tvoji družbi, ko si se napil. Moj fant je opazoval, kako si ob kosilu spil dva litra piva in se usedel v avto. Ni mogel verjeti.
Vesela sem, da si del mojega življenja, ampak me vedno skrbi zate. Dobil si sladkorno bolezen, deli tvoje kože so počrneli. Pred nekaj leti sem stala na avtobusni postaji, poslušala glasbo po telefonu, naenkrat pa sem slišala pesem o vikingih, ki so se udeležili pogreba njihovega prijatelja. Gre za žalostno pesem, ki je tebi zelo všeč. Brez opozorila sem pomislila, da bom čez nekaj let to pesem slišala na tvojem pogrebu, če boš še naprej živel tako kot živiš.
Potem pa mi je nekega nedeljskega popoldneva, ko sem se odpravljala na pot, zazvonil telefon. Klical si me. Bil si zelo miren, rekel si mi: »V bolnišnici sem. Prosim te, nikar ne skrbi.« Usedla sem se in začela razmišljati o tem, kaj ti je zdaj naredil alkohol. Srce mi je razbijalo kot noro, a sem dojela, kaj mi govoriš. Sklenil si, da boš nehal piti. Čez nekaj dni si se pridružil programu detoksikacije.
Bila sem šokirana. Moj fant me je čez nekaj minut našel vso objokano – jokala sem zaradi olajšanja in nakopičene bolečine hčerke, čigar oče je bil vrsto let alkoholik. Čez dva dni sem te obiskala v bolnišnici. Morala sem te videti pred potovanjem in ti povedati, da ti bom stala ob strani in te podpirala.
Od takrat se je najin odnos izboljšal. Spoznala sem tistega človeka, kakršen pravzaprav si – ljubeznivega, pozornega, dobrega sogovornika in podpornika v težkih časih. Postala sva prijatelja. Spet si vzpostavil stik s hčerko iz tvojega prvega zakona, jaz pa sem pred kratkim spoznala svojo polsestro in njeno družino.
Minilo je eno leto, odkar si nehal piti. Ne morem opisati, kako zelo sem ponosna nate. A kljub temu občasno še vedno pomislim, da sanjam. Del mene je še vedno dvomljiv glede te nove sreče in se sprašuje – kaj, če ne bo trajalo? Kaj, če te nekega dne pokličem, ti pa boš agresiven, iskal boš pijačo in ne bo te zanimal nihče, razen tebe? Tega dne se bojim. Ne vem, kako bi prenesla, če bi te izgubila.
Prosim te, ne odidi spet stran od mene. Tvoja hčerka, ki te bo vedno imela rada.
Povzeto po: The Guardian
