Pri Mladinski knjigi so desetletje po tretji zbirki otroških pesmic in izštevank izdali še četrto, ki po zagotavljanju zbiratelja ljudskih napevov, Romana Gašperina, nikakor ni tudi zadnja v seriji knjig Enci benci na kamenci.
Tudi tokrat je hudomušne rime, ki so se predajale od ust do ust in skozi več generacij spremljale slovenske otroke pri različnih igrah, z značilno duhovitimi ilustracijami opremil ilustrator Zvonko Čoh.
Med novo petdeseterico starih ljudskih izštevank, šaljivk in zbadljivk, ki jih je za Enci benci na kamenci 4 izbral Roman Gašperin, je ponovno mogoče najti številne takšne, ki so jih otroci nekoč s pridom uporabljali za to, da so se prešteli pred lovljenjem in skrivanjem, ali pa jih drdrali in peli zgolj za lastno zabavo.
Da imajo te kratke, smešne in duhovite rime radi (in se jih zato hitro naučijo) tudi današnji otroci, pa dokazuje izjemna priljubljenost prvih treh knjig, ki so se do danes prodale v več kot 50.000 izvodih.
Ker so pesmice nadvse primerne tudi za prve bralne korake, po njih najraje posegajo otroci nižjih razredov devetletke, z veliko nostalgije pa jih radi prebirajo tudi njihovi starši in stari starši.
Za pesmice iz zbirke knjig Enci Benci na kamenci značilno velja, da se v njih pojavljajo različne vloge humorja. Nekaterim pesmicam bi tako lahko pripisali t.i. nonsensni humor, ki ima poleg posredno spoznavne predvsem zabavno vlogo, spet drugim bolj pritiče vzgojni humor, ki poleg zabavne vloge še vzgaja, da bi v tretjih lahko našli humor oporekanja, ki se izraža v tabujih.
V pesmicah so osebe rade umeščene v situacije, v katerih osebe postanejo komične zaradi človeške odvisnosti od zunanjih okoliščin, in se značilno ne ozirajo kaj dosti na osebne lastnosti prizadetega.
Najbolj zabavne izmed njih pa so gotovo nesmiselnice, ki so zato, da bi bile še bolj smešne, tudi polne popačenih in narečnih besed. Nekatere izmed njih imajo poleg tega, da so smešne, vendarle tudi vlogo izštevank.
O avtorjih zbirke Enci, benci na kamenci
Slovenski pisatelj, urednik in fotograf Roman Gašperin je ljudske izštevanke in šaljivke pred desetletji sprva zbiral za potrebe svoje diplomske naloge, kasneje pa je želel svojo obširno zbirko dragocene kulturne dediščine rešiti pred pozabo z izdajo knjige. Prvo knjigo so tako izdali kar v šoli, v kateri je takrat delal, kasnejše izdaje pa je nato prevzela Mladinska knjiga.
Zvonko Čoh je diplomiral iz slikarstva na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani, že med študijem pa se je ukvarjal z ilustriranjem in umetniškim animiranim filmom. Je avtor in soavtor več risanih filmov. Med drugim je soavtor prvega slovenskega celovečernega risanega filma "Socializacija bika", 1999, ki je bil nagrajen z nagrado Prešernovega sklada. S svojimi ilustracijami je opremil več kot sto knjižnih izdaj, objavljal pa je tudi v periodičnem tisku. Redno ustvarja za založbo Mladinska knjiga, in za revije Ciciban, Cicido, Kekec in Galeb. Med njegovimi znanimi ilustracijami je več izdaj Enci, benci na kamenci (slovensko ljudsko izročilo), zgodb o Kekcu, ter številne druge. Za svoje delo je prejel tudi nagrado Zlato pero Beograda 1983, Levstikovo nagrado 1988 in 1999, leta 1995 priznanje Hinka Smrekarja in leta 2002 nagrado Hinka Smrekarja ter dve plaketi Hinka Smrekarja 2006 in 2010, leta 2003 nagrado najlepša slovenska knjiga za otroke in leta 2004 in 2011 nagrado izvirna slovenska slikanica. Zvonko Čoh je hkrati tudi prejemnik Levstikove nagrade za Življenjsko delo.
Novo na Metroplay: Kristijan Crnica - Kikifly o glasbenem ustvarjanju, izzivih in prav posebni tetovaži
