Ko smo soočeni s spoznanjem, da ima naš partner, družinski član ali prijatelj disociativno motnjo identitete, se lahko pojavijo vprašanja, negotovost in strah pred tem, kako se pravilno odzvati.
Disociacija še vedno ostaja le slabo razumljena, čeprav gre za povsem naraven obramben mehanizem, s katerim se um zaščiti pred preobremenjujočimi ali travmatičnimi izkušnjami.
Mednarodno združenje za študij travme in disociacije (ISST-D) v svojem vodniku za svojce in prijatelje bližnjih z disociativnimi identitetami poudarja, da lahko razumevanje, mirnost in spoštovanje pomembno prispevajo k občutku varnosti in stabilnosti osebe z disociativno motnjo.
V nadaljevanju predstavljamo ključna priporočila za podporo bližnjim.
Razumevanje disociacije
Disociacija se pogosto razvije kot odziv na dolgotrajno ali hudo travmo, zlasti v zgodnjem otroštvu. Pri nekaterih ljudeh se lahko izrazi kot občutek odtujenosti, izgube časa, težave s spominom ali kot obstoj različnih delov osebnosti oziroma identitet. Ti deli niso nekakšno pretvarjanje ali zgolj 'igranje vlog', temveč različni načini, kako se je oseba naučila preživeti.
Pomembno je razumeti, da disociativna motnja identitete ni izbira in da oseba ne preklaplja med stanji namenoma.
- Več o disociaciji: Disociativne motnje so tako pogoste kot depresija! Zakaj torej nihče ne govori o njih?
Osveščanje in poslušanje
Eden najpomembnejših korakov pri podpori je pridobivanje zanesljivih informacij o disociaciji. Hkrati pa noben vir, pa naj je ta še tako strokoven, ne more nadomestiti pogovora z osebo samo.
Vsaka izkušnja disociacije je drugačna, zato je ključno vprašati:
- kaj osebi pomaga,
- kaj ji povzroča stisko,
- kakšno podporo si želi v vsakdanjih situacijah.
Poslušanje brez obsojanja je pogosto že samo po sebi močna oblika podpore.
Oseba je več kot le njeni odzivi
Disociativna identitetna motnja ne opredeljuje celotne osebe. Ljudje z disociativnimi identitetami imajo interese, talente, odnose in življenjske cilje, ki niso povezani z njihovo diagnozo. Osredotočanje zgolj na simptome lahko nehote okrepi občutek stigme ali drugačnosti.
Spoštovanje zasebnosti, meja in osebnega prostora je temelj zdravega odnosa.
- Preberite si tudi: Joan Baez o travmi zgodnje zlorabe in disociativni motnji: "Šele pri 50-tih sem si priznala"
Ostanite mirni, če pride do 'preklopa'
Preklopi med identitetami so pogosto subtilni, včasih pa so lahko opazni in v vas vzbudijo nelagodje ali zmedenost. Lahko se zdi, kot da je pred vami nenadoma prisotna druga oseba. Vendar to ne drži. To je še vedno isti človek, le njegov izraz je drugačen.
Preklapljanje med identitetami je pogost način, s katerim se ljudje z disociativnimi identitetami spoprijemajo z nelagodjem in obvladujejo čustva ali težave, pri nekaterih pa je to lahko tudi samo način, kako komunicirajo.
V dani situaciji pomaga, če ostanete mirni in osredotočeni na sedanji trenutek. Še naprej se odzivajte na osebo v sedanjosti ter na njeno trenutno duševno stanje in vprašanja, ki jih v tistem trenutku izraža.
Ostajanje v sedanjosti
Pri podpori je pomembno, da se osredotočamo na tukaj in zdaj. Odpiranje preteklih travm ali iskanje podrobnosti o bolečih izkušnjah ni naloga bližnjih, temveč strokovnjakov. Občutek varnosti se gradi s stabilnostjo, predvidljivostjo in mirno prisotnostjo v sedanjosti.
Ob ustrezni strokovni pomoči in podpornih odnosih je mogoče graditi stabilno, varno in polno življenje.
15 načinov, na katere podprete bližnjega z disociacijo
S še bolj življenjskim in praktičnim seznamom, kako podpreti bližnjega, prijatelja, partnerja ali drugo vam ljubo osebo z disociativnimi identitetami, je na svojem Youtube kanalu DissociaDID, ki ga sledi že več kot 1,2 milijona sledilcev, delila tudi Chloe.
V njem med drugim spregovori, da je ključno spoštovanje. Tako v primeru, da vam morda kakšno od stanj osebe ni ljuba, to nikakor ne pomeni, da ste lahko nesramni ali izključujoči. "Ni potrebno, da so vam všeč vsa disociativna stanja, prav pa je, da izrazite spoštovanje. Tudi ta identitetna stanja so še vedno del človeka, ki ga sicer imate radi."
Prav tako je jasno tudi pri mejah. Med drugim nekatera identitetna stanja slabše prenašajo dotike ali si ne želijo objemov, kar gre spoštovati. In nikar, kar v videu močno poudari, ne gre skušati prek sprožilcev (naj si bo negativnih ali pozitivnih) nasilno sprožati odzive. "To ni le nespošljivo, ampak je tudi kruto."
Več pa v videu spodaj.