Vrstniško nasilje v šolah postaja vse bolj razširjen problem, kljub prizadevanjem družbe za boj proti njemu. Nek oče iz Ohia pa je našel način, kako svoji hčerki na konkreten in vzgojen način pokazati, da ima takšno vedenje posledice.
Vse odkar obstaja družba, izobraževanje in šolski sistem, so prisotne težave, kot je vrstniško nasilje. Žal so takšni incidenti kljub nenehnim prizadevanjem šole, staršev in družbe kot celote še vedno prisotni in, kot kaže, postajajo celo vse pogostejši.
Čeprav vrednostni sistem, ki ga promoviramo, ne odobrava agresivnega ali neprimernega vedenja, nas realnost pogosto sooči z drugačno sliko – takšno, v kateri posamezniki s svojimi dejanji kvarijo srečo drugih in ogrožajo mir v šolskem okolju.
Primer iz Ohia
Zanimiv primer starševskega odziva na takšno vedenje prihaja iz ameriške zvezne države Ohio. Tam je oče pritegnil pozornost javnosti s svojo odločitvijo, da se konkretno in smiselno odzove na neprimerno vedenje svoje desetletne hčerke.
Deklico so namreč večkrat pospremili iz šolskega avtobusa zaradi ustrahovanja vrstnikov.
Njen oče se je prvič odločil, da bo prišel ponjo, da jo odpelje domov, seveda pa se je z njo med potjo tudi pogovoril.
Ko se je situacija ponovila, pa je spoznal, da blaga reakcija ne prinese rezultatov.
Namesto da bi jo iz situacij, ki jih je sama ustvarjala, spet reševal, se je domislil drugačnega pristopa – takšnega, ki bi deklici jasno dal vedeti, da ima njeno vedenje posledice.
8 kilometrov hoje
Oče se je namreč odločil, da bo hči prehodila 8 kilometrov od šole do doma. Čeprav ji je sledil med vožnjo, da bi se prepričal, da je varna, je imelo to dejanje globlji vzgojni cilj – naučiti otroka odgovornosti in empatije do drugih.
Sporočilo, ki ji ga je poslal, je bilo jasno: če želi uporabljati določene privilegije, kot je avtobusni prevoz, mora pokazati odgovorno in spodobno vedenje. Če tega ne bo storila, bo brez izjeme trpela posledice.
Ta primer je sprožil številne javne odzive, od tistih, ki so hvalili očeta zaradi njegove doslednosti in resnega pristopa k vzgoji, do tistih, ki menijo, da je bila kazen prestroga.
Vendar je eno gotovo – starševstvo ni vedno lahko in pogosto zahteva premišljene, a odločne poteze.
Oče je hčerki dal na izbiro: ali bo spoštovala pravila in druge ljudi ali pa bo vsak dan svojo dolgo pot domov hodila.
V svetu, kjer so meje vse bolj zabrisane, nas zgled tega starša spominja na pomen doslednosti, odgovornosti in učenja skozi posledice – saj se otroci najbolje učijo ne iz tega, kar jim govorimo, ampak iz tega, kar počnemo.
- Preberite si tudi: 3 tipi starševske vzgoje otrok! Kateri tip ste: tiger, meduza ali delfin?