Počitniške prikolice - nekoliko drugačna oblika dopustovanja

16. 7. 2018 | Vir: Jana
Deli
Počitniške prikolice - nekoliko drugačna oblika dopustovanja (foto: arhiv družine Sever, arhiv Adria Mobil)
arhiv družine Sever, arhiv Adria Mobil

Dopust v počitniški prikolici se zdi nekaj tako zelo avanturističnega in divjega, čeprav je resnica morda povsem drugačna.

Številni Zahodnoevropejci se niti na dopustu ne morejo odtrgati od domačega ognjišča. Švedi na primer gredo še posebno težko od doma, če je le mogoče, peljejo vse, kar potrebujejo, s seboj: švedsko kavo, švedske mesne kroglice, švedsko marmelado, švedsko posteljo ..., v jugoslovanski, no, slovenski prikolici. V Tehničnem muzeju Slovenije Bistra pri Vrhniki je še vse poletje na ogled razstava o Martinu Severju, izumitelju, ki velja za avtorja prvega slovenskega kombija, svoj največji komercialni uspeh pa je dosegel s počitniškimi prikolicami IMV. Domačijsko naravnani Švedi so imeli v tej zgodbi pomembno vlogo.

Avtor razstave v Bistri je Srečko Gombač, zbiratelj in ljubitelj tehnične zgodovine iz Izole. »Sijajen razvojni opus inženirja Martina Severja, ki je zaznamoval razvoj avtomobilizma, predvsem pa počitniških prikolic v stari Jugoslaviji, je razmeroma malo znan v širši javnosti, s postavitvijo razstave sem želel to popraviti,« pojasni. Ljudje, kot je bil Martin Sever, so v letih gospodarskega razcveta po drugi svetovni vojni tako rekoč iz nič ustvarili slovensko industrijo. Ker uvoza ni bilo, so se morali naši ljudje znajti sami. »V Jugoslaviji smo imeli proizvajalce vsega, od letal do lokomotiv. Slovenska industrija je bila najbolj napredna v nekdanji Jugoslaviji in na marsikaterem področju so se približali evropskim standardom,« razlaga Gombač.

Prikolice za devize

Martin Sever je leta 1958 za novomeško podjetje Moto montaža razvil prvo slovensko kombinirano vozilo – kombi, s katerim so na zagrebškem velesejmu navdušili celotno jugoslovansko javnost. »Naročila so deževala, proizvodnje so se morali v tovarni, ki je dotlej zaposlovala samo 50 delavcev, resno lotiti. Tako je nastalo podjetje Industrija motornih vozil Novo mesto, Severjev kombi pa so izdelovali v približno 50 različnih izvedbah za različne namene – kot dostavno vozilo, kot gasilsko pomožno vozilo, kot reševalni in policijski avto, kot tovornjak ... Martin Sever je svoja vozila sam tudi testiral. Ker je živel v Ljubljani, se je vsak dan vozil v Novo mesto, in to v časih, ko obeh mest še ni povezovala avtocesta. Nekega jutra, ko je na poti iz Ljubljane v službo spotoma preskušal zadnji prototip kombija, in sicer novo reševalno vozilo, je krepko zamudil na sestanek s sodelavci v Novem mestu. Mobilnikov takrat še ni bilo. Ko je ob desetih končno prišel, je pojasnil, da ga je zjutraj tik pred Novim mestom ustavila policija zaradi prometne nesreče s telesno poškodbo. Ni imelo smisla razlagati, da ni pravi reševalec. Obrnil je avto, naložil ranjenca in ga odpeljal v Ljubljano v bolnišnico. Potem pa spet nazaj na sestanek v Novo mesto.

Bum počitniških prikolic se začne po letu 1965

Vendar je podjetje za proizvodnjo kombijev potrebovalo tujo valuto, saj so vanje vgrajevali nemške motorje in volanske obroče. Zato so si morali izmisliti nov izdelek, ki ga bodo lahko izvažali v tujino, in to so bile počitniške prikolice. Prikolice, ki jih danes poznamo pod blagovno znamko Adria, so v IMV začeli proizvajati leta 1965. »Vse do leta 1979 so pod vodstvom razvojnega inženirja Martina Severja razvili 37 tipov prikolic, ki so jih proizvajali v 530 različnih izvedbah, odvisno od okusa kupcev na Švedskem, v Nemčiji, Franciji ...,« razlaga Gombač. Bili so izjemno prilagodljivi, znali so prisluhniti vsakemu trgu posebej, zato so dobili marsikateri posel, ki ga je konkurenca spustila iz rok, Sever pa ga je vzel kot izziv.

Švedski trgovec g. K.W. Carlsson, ki je pozneje postal tudi Severjev osebni prijatelj, je želel prikolico, ki bo prilagojena švedskim razmeram, torej hladnejšemu podnebju, večji vlagi itd. Prvo je inženir Sever skupaj z arhitektom Svatoplukom Kasalom testiral kar na dolgi poti do Švedske, saj je časa primanjkovalo. Čeprav je bilo treba prototip še nekoliko izpopolniti, je Carlsson leta 1966 naročil sto prikolic po vzoru švedskega modela Opio, ki je postal znan kot Opatija. IMV je s takšnim pristopom postal proizvajalec, ki je sposoben prisluhniti specifičnim potrebam vsakega kupca, kar je vodilo v številne inovacije. »Prvi so imeli na prikolicah dvojne šipe in vgrajeno centralno ogrevanje, pridobili so si ugled na trgu. Ker so bile prikolice IMV kakovostne in tudi cenovno ugodne, ni bilo čudno, da jim je v dobrem desetletju in pol uspelo prevzeti evropski trg,« pojasni Gombač.

Za očeta več kot 500 različnih izvedenk Adrijinih prikolic inženirja Severja seveda ni obstajal osemurni delovni čas, tudi počitnice ne. »Redko je prišel domov pred osmo uro zvečer,« razlaga Gombač, tudi dopust si je redko privoščil. Medtem ko je svoje kombije lahko testiral sam na poti iz Novega mesta do Ljubljane in nazaj, je pri prikolicah tako lahko testiral zgolj vozne lastnosti, uporabnost zelo raznolike opreme, kar je je bilo za končnega kupca izjemno pomembno, pa ne, zato je to nalogo prevzela kar njegova družina. Bilo je celo tako, da je družino peljal na morje, seveda s prikolico, ki jo je sam zasnoval, da bi jo tam testirali. »Sam pa se je vrnil v službo, češ da ga v tovarni čaka šest tisoč ljudi,« pojasni Gombač.

Serija Action – kultni izdelek za novodobne mobilne turiste

Tradicijo, ki jo je začel inženir Sever s sodelavci, danes nadaljuje podjetje Adria Mobil, ki še vedno velja za izrazito izvozno usmerjeno podjetje. Adrijine počitniške prikolice so med najbolj zaželenimi pri ljubiteljih karavaninga po Evropi, prek razvejene trgovske mreže pa so dostopne tudi kupcem v Avstraliji in Aziji. »Strategija podjetja Adria Mobil temelji na produktni odličnosti ter celostni ponudbi tako počitniških prikolic kot tudi avtodomov in vanov (večnamenskih kombijev) v vseh produktnih segmentih in najpomembnejših cenovnih razredih,« razloži Damir Dominič, predstavnik za odnose z javnostmi. Karavaning tako res postaja velik potencial za rast.

Adrijina ponudba počitniških prikolic v sezoni 2018 obsega 5 serij, kupci pa lahko izbirajo med 47 različnimi tlorisnimi postavitvami ter drugo opcijsko opremo, s katero vsak produkt v največji možni meri približajo željam kupca. V popolnosti je zaživela serija Aviva, ki so jo na trg lansirali že v letu 2016 in je ob svoji predstavitvi prejela tudi prestižno nagrado European Innovation Award (evropsko priznanje za inovativnost), ki jo podeljuje strokovna žirija novinarjev iz 12 evropskih držav. »Popolno prenovo je za sezono 2018 doživela serija Action – na novo definirana originalna oblika iz leta 2005 uspešno ohranja svoj krog kupcev in postaja pravi kultni izdelek za ljubitelje,« pojasni Dominič.

Prikolice za devize

V segmentu počitniških prikolic ima blagovna znamka Adria na evropskem trgu 6,6-odstotni tržni delež, kar jo uvršča med vodilne blagovne znamke v Evropi. Tržni položaj je blagovna znamka Adria še posebej okrepila na zelo konkurenčnem nemškem trgu, ki je v letu 2017 postal največji v Evropi in prerasel angleški trg prikolic. Blagovna znamka Adria je obdržala tudi vodilni položaj v segmentu počitniških prikolic na skandinavskih trgih, kjer se je zgodba blagovne znamke Adria pravzaprav tudi začela.

Besedilo: Smilja Štravs // Fotografije: arhiv družine Sever, arhiv Adria Mobil

Novo na Metroplay: Življenje pod in izven soja žarometov | Maja Bulc