Raziskovalci trdijo, da je pop glasba v zadnjih 50 letih postala bolj mračna zaradi stisk sodobnega življenja.
Ankete prav tako kažejo, da imajo mladi Britanci danes približno dvakrat večjo verjetnost, da se soočajo s težavami v duševnem zdravju.
Pop besedila tekom let
Ekipa raziskovalcev je pod drobnogled vzela besedila 20.000 pesmi z lestvice Billboard Top 100 med letoma 1973 in 2023 ter iskali besede, povezane s stresom, ki sporočajo ogroženost, močna čustva, bolečino in neuspeh.
Analiza je primerjala vedre pesmi, kot sta YMCA skupine Village People iz leta 1978 in Man in the Mirror Michaela Jacksona iz leta 1988, z žalostnejšimi skladbami, med katerimi sta Cry Me a River Justina Timberlaka iz leta 2002 in The Perfect Drug skupine Nine Inch Nails iz leta 1997.
Rezultati, objavljeni v reviji Scientific Reports, so pokazali, da so se negativne besede, kot so 'slab', 'jokati', 'narobe«, 'pogrešati', 'ubiti' in 'poškodovati', sčasoma pojavile bistveno pogosteje.
Avtor študije, profesor Mauricio Martins z Dunajske univerze v Avstriji, je dejal:
"Besedila so postala bolj stresna, bolj negativna in enostavnejša. Te ugotovitve se ujemajo z naraščajočimi stopnjami depresije, tesnobe in stresa ter odražajo trende vse bolj negativnega tona v novicah in leposlovnih knjigah."
Nato je dodal, da se je trend vendarle začel tudi obračati. Tekom raziskave so namreč ugotovili še, da se je priljubljenost pesmi z bolj kompleksnimi besedili začela povečevati od leta 2016 naprej, in kažejo, da so potrebne nadaljnje raziskave, da bi preučili razloge za spremembo tega trenda.
"V zadnjih letih je veliko več skladb vedrih, polnih upanja ali besedilno bogatih," je povedal Martins.
Medtem drugi kazalniki v družbi kažejo, da imajo mladi Britanci danes približno dvakrat večjo verjetnost za težave v duševnem zdravju, kot sta depresija ali anksioznost, v primerjavi s prejšnjo generacijo.
Mnenje muzikologa
Za Al Paise je raziskavo o pop glasbi pokomentiral tudi profesor muzikologije Julio Arce iz Complutense University of Madrid in predvsem opozoril, da je potrebno glasbo gledati v širšem kulturnem in interpretativnem kontekstu.
"Ni dovolj gledati le statistike negativnih besed. Glasba ni dobeseden odsev družbenega stanja, ampak tudi kulturna izkušnja, ki jo poslušalci interpretiramo vsak po svoje. Zato ne smemo sklepati, da je bolj 'negativna' glasba enako kot bolj 'depresivna' ali da neposredno povzroča slabše duševno počutje. Namesto tega glasba reflektira čustva in teme časa, obenem pa ima tudi različne vloge, na primer regulacijo razpoloženja ali ponujanje eskapizma v težkih obdobjih."
Dodal je tudi, da glasba v krizah ne postane bolj negativna, ampak se zgodi pogosto nasprotno. Glasba takrat postane bolj vedra in eskapistična, ker jo ljudje takrat iščejo prav kot odmik od stiske.
"Tudi pomen pesmi ni univerzalen - ista besedila lahko različni ljudje različno doživljajo, kar kvantitativna interpretacija pogosto spregleda," je še povedal.
Glasbe kot umetnosti po njegovem mnenju zato ne gre gledati le kot agregat negativnih besed: "Glasba deluje kot kulturni barometer in prostor za osebno interpretacijo, zato kvantitativna analiza, kar štetje besed je, ne pove vsega o čustvenem vplivu ali družbenem pomenu pesmi."
Vir: The Sun, El Paise
Preberite si tudi: Depresija z nasmehom: Veliko bolj nevarna, kot je videti na prvi pogled!