Potresavanje z nogo med sedenjem pogosto povezujemo z živčnostjo, vendar raziskave kažejo, da lahko ta navada spodbuja krvni obtok in vpliva na raven sladkorja v krvi.
Veliko ljudi ima navado, da med sedenjem za računalnikom, gledanjem televizije ali pogovorom z drugimi premikajo stopalo gor in dol, potresavajo z nogo ali ritmično udarjajo s peto ob tla. Okolica takšno vedenje pogosto razume kot znak živčnosti, nepotrpežljivosti ali napetosti, vendar ni nujno, da je vedno povezano s stresom. Še več, nekatere raziskave kažejo, da imajo lahko drobni, ponavljajoči se gibi nog tudi nepričakovane koristi za zdravje.
Ta navada je znana kot nemirno premikanje nog oziroma 'fidgeting', pojavi pa se lahko povsem nezavedno. Nekateri ljudje premikajo noge, kadar so pod pritiskom, drugi to počnejo iz dolgčasa, navade ali preprosto zato, ker težko dlje časa povsem mirno sedijo.
Zakaj med sedenjem dobimo nemirne noge?
Obstaja več razlogov, zakaj se noga začne premikati skoraj samodejno. Eden najpogostejših je potreba telesa po gibanju zaradi dolgotrajnega sedenja. Ko dlje časa vztrajamo v istem položaju, so mišice manj aktivne, zato so lahko drobni gibi način, s katerim telo ohranja določeno raven aktivnosti.
Pri nekaterih ljudeh se potresavanje z nogo pojavi v trenutkih napetosti, pričakovanja ali zbranosti. Ponavljajoči se gibi jim lahko pomagajo pri osredotočanju pozornosti ali lažjem soočanju z neprijetnimi situacijami. Zato ni nič nenavadnega, če nekdo nezavedno potresava z nogo, medtem ko čaka na pomembne rezultate, se udeležuje razgovora za službo ali poskuša dokončati zahtevnejšo nalogo.
Kljub temu je pomembno razlikovati med običajnim premikanjem nog in sindromom nemirnih nog. Gre za nevrološko motnjo, ki povzroča neprijetne občutke v nogah in močno potrebo po njihovem premikanju, zlasti med mirovanjem in v večernih urah.
Ali je lahko potresavanje z nogo koristno za zdravje?
Čeprav se zdi povsem nepomembno, potresavanje z nogo dejansko aktivira mišice meč in stopal, povečuje porabo energije ter spodbuja pretok krvi v spodnjih okončinah. Prav zato so znanstveniki začeli raziskovati, ali lahko ta navada ublaži nekatere negativne posledice dolgotrajnega sedenja.
Raziskava, objavljena v znanstveni reviji Obesity, je preučevala, kako premikanje nog vpliva na raven sladkorja in inzulina v krvi po obroku. V raziskavi je sodelovalo 20 odraslih oseb z debelostjo, ki so morale med triurnim sedenjem občasno premikati obe nogi ali pa ostati povsem pri miru.
Rezultati so pokazali, da so imeli udeleženci, ki so premikali noge, v opazovanem obdobju nižje skupne vrednosti glukoze in inzulina v krvi. Raziskovalci so zaznali tudi povečan pretok krvi skozi arterije nog in večjo porabo kisika.
Podobne rezultate je pokazala tudi raziskava, objavljena v reviji American Journal of Physiology. Znanstveniki so med triurnim sedenjem spremljali 11 zdravih mladih oseb in ugotovili, da lahko občasno premikanje ene noge prepreči poslabšanje delovanja krvnih žil, do katerega pride zaradi dolgotrajnega mirovanja.
To seveda ne pomeni, da lahko potresavanje z nogo nadomesti hojo, telesno vadbo ali redno vstajanje med delovnim dnem. Kljub temu ugotovitve kažejo, da imajo lahko tudi majhni gibi določen pomen, kadar veliko časa preživimo sede.
Kdaj je lahko potresavanje z nogo razlog za skrb?
Občasno premikanje nog običajno ni razlog za zaskrbljenost. Če pa oseba občuti močno potrebo po nenehnem premikanju nog, ki jo težko obvladuje, zlasti zvečer in ponoči, gre lahko za sindrom nemirnih nog.
Za to motnjo so značilni neprijetni občutki v nogah, ki jih ljudje pogosto opisujejo kot mravljinčenje, zbadanje, žgečkanje ali občutek, kot da jim nekaj leze pod kožo. Simptomi se običajno poslabšajo med mirovanjem, premikanje nog pa prinese začasno olajšanje.
Sindrom nemirnih nog lahko otežuje uspavanje, povzroča pogosto prebujanje in vodi v utrujenost čez dan. Zato je pomembno, da se ob ponavljajočih se težavah, ki motijo vsakdanje življenje, posvetujemo z zdravnikom.
Vir: Mondo
