Rehabilitacijski inštitut Soča dobil dve novi napravi

Čeprav se vsi spopadamo z najrazličnejšimi izzivi in potrebujemo veliko poguma za trdne korake na poti ures­ničevanja svojih ciljev, se vsakdanje zadrege in vprašanja ob obisku otroškega oddelka Marjetica Univerzitetnega rehabilitacijskega inštituta Soča v hipu prelevijo v neizmerno hvaležnost. Hvaležnost, ker smo zdravi, ker lahko stojimo, celo hodimo.

Številni mali bolniki, ki te poletne dni namesto na šolskih izletih preživljajo v bolnišnični šoli, delovnih terapijah in fizioterapiji, bi verjetno dali vse na svetu že, če bi lahko samostojno prehodili le kratko razdaljo. V teh dneh so na URI Soča postali bogatejši za dve napravi, ki jim ju je omogočila donacija Skupine SIJ, in sicer v vrednosti 42 tisoč evrov. V URI Soča so tako kupili napravo za motorizirano ponavljanje korakov gibanja v pokončnem položaju – Innowalk Pro Medium – ter prenosni spirometer.

Koraki za boljše življenje otrok

Uporabo Innowalk Pro Mediuma je predstavil desetletni Matic Iskra, ki lahko po dolgotrajni rehabilitaciji že sam hodi na kratke in srednje razdalje, s to napravo pa bo lahko Matic ohranjal pridobljeno hojo.

Ob tem je vodja fizioterapije Irena Vrečar dodala: »V primeru Matica bi rada poudarila, da gre za res dobro sodelovanje s starši, ki so mu omogočili različne oblike še dodatne pomoči, in Matic lahko danes kratke razdalje premaguje brez vseh pripomočkov. Ta nova naprava pa mu bo omogočala vaje, da bo težko pridobljeno funkcijo hoje lahko ohranjal. In če gledamo dolgoročno – če ne bi bilo tako prizadevnih staršev, našega dela in aparatur, bi bil Matic na vozičku, saj naša država tako rada varčuje pri teh rečeh.« Hkrati nas je opomnila, da se mi vsi, ki lepo hodimo, ne zavedamo, kako pomembno je biti včasih samo pokončen.

»Lepo je gledati te vesele in zadovoljne obraze otrok in njihovih staršev, ko se otroci lahko postavijo sem gor in premikajo svoje okončine. Strukture, s pomočjo katerih smo lahko samostojni pri hoji in gibanju, morajo biti namreč v določenih položajih, da lahko izvedejo te funkcije. Ta naprava nam omogoča, da lahko te strukture v področju medenice, stopal in kolen raztezamo in ohranjamo in s tem ne izgubljamo tako želene funkcije, kot je hoja,« pojasni Vrečarjeva.

Dihalna terapija

Omenjena naprava pa ni edina, ki je na novo na voljo v URI Soča. Nova pridobitev je tudi prenosni spirometer, s katerim bodo otroci lažje izvajali dihalno terapijo. Za kakšno napravo sploh gre? »S tem pripomočkom lahko ocenimo kapaciteto pljuč pri otrocih. Doslej smo imeli samo enega, ki ni bil prenosen, z njim nismo mogli do vseh pacientov in še delili smo si ga z internistično ambulanto. Zdaj nam ta prenosni spirometer omogoča, da lahko pridemo do vsakega otroka in ga primerno obravnavamo. To nam bo v veliko pomoč predvsem pri diagnozi, da konkretno vidimo, kje so težave in na podlagi tega potem ocenimo, kako pomagati. To je osnovni postopek pri respiratorni oceni otroka. V primerjavi s starejšimi spirometri je ta tudi preprostejši in hitrejši za uporabo,« je razložila dipl. fizioterapevtka Jana Šuštar.

»Stopi korak naprej v najlepši sončni zahod doslej«

To je del verza 11-letne Neže Rakun, ki uri "korake" že od lanskega decembra. Svoje misli o novi pridobitvi je strnila v pesem Koraki kot topel objem, v kateri med drugim upa, da »bodo koraki v prihodnje puščali čisto sled, saj bodo v nogavicah in čevljih spet.« Deklica se je na prireditvi ob predaji novih naprav še posebej razveselila obiska, petja in fotografiranja s popularno pevko Ditko, ki je sicer po stroki tudi delovna terapevtka in je v preteklosti prav na URI Soča opravljala študijsko prakso. »Vesela sem, da sem tukaj, otroci so moje najljubše občinstvo. Hkrati me veseli, da sem del tega dogodka, da ohranjam stik s tem okoljem, saj sem specialistka za delo z otroki z nevrološkimi motnjami. In se nekoč v prihodnosti vidim prav pri delu s takimi bolniki,« je povedala Ditka.

Pomembnost donacij

Na URI Soča so se v svoji strategiji zavezali k razvoju rehabilitacije na evropski in svetovni ravni. Za področje prenosa znanja lahko inštitut poskrbi sam, saj se njihovi zaposleni redno izobražujejo o novostih na področju rehabilitacije, drugače pa je na področju investicij v infrastrukturo, kjer inštitut, kot priznava mag. Robert Cugelj, sam ne zmore slediti vsem potrebam, ki se razvijajo na področju rehabilitacije, zato so donacije še kako dobrodošle.

»Že tretje leto nam pomaga podjetje SIJ, ki nam s svojimi donacijami omogoča nabavo najsodobnejših rehabilitacijskih naprav, s katerimi lahko zagotavljamo višjo kakovost naših storitev, in upam, da bo tudi v prihodnosti tako, saj smo podpisali dolgoročno pogodbo o sodelovanju.« Predsednik uprave Skupine SIJ Andrey Zubitskiy je pojasnil, da resnično občuduje trud in predanost zaposlenih na URI Soča, ki vlagajo veliko truda za boljše življenje tamkajšnjih bolnikov. »Od zdravnikov in fizioterapevtov, ki zdaj delajo z bolniki, sem slišal, da naprave otroci in zaposleni radi uporabljajo ter da dobro dopolnjujejo obstoječe terapije. To mi je res v veliko veselje!«

Športniki kot navdih

Uradni del se je nadaljeval s skup­no pripravo hrane in veselim druženjem na vrtu otroškega oddelka Marjetica. Prireditve so se udeležili številni znani športniki, ki so si svoje korake na poti k športnim ciljem prigarali na drugačen način kot mali bolniki, a vendar so bili tudi ti polni izzivov, bolečine in ponosa. Gimnastičar Mitja Petkovšek je med pripravo sadno-zelenjavnih ražnjičev z otroki iz URI Soča povedal, da se je že kot mlad športnik vedno rad udeleževal podobnih dogodkov, saj ga vsakič znova navdihujejo.

»Ved­no sem bil hvaležen, da sem imel priložnost sodelovati na takih druženjih, saj sem vsakič ugotovil, da moji izzivi, ki sem jih imel in jih imam v življenju, pravzaprav niso veliki in so neprimerljivi s tem, koliko se morajo ti otroci truditi, da bi le stali na nogah.« Ali kot v svoji pesmi sklene mlada pesnica z otroškega oddelka Soče Neža Rakun: »Bodi za vse korake potrpežljiv in hvaležen, saj pomembni so za tvoje življenje in tvoje hrepenenje.« 

Besedilo: Slavka Brajović Hajdenkumer // Fotografije: Primož Predalič

Novo na Metroplay: Ines Erbus o avtoimuni bolezni, ljubezni do hrvaščine in potovanjih