Skrivnostne grožnje vdorov zemlje! Razkrivamo vzroke!

Marca leta 2014 se je na nekem križišču sredi Detroita nenadoma pojavila pet metrov globoka luknja s premerom devet metrov.

Takšnemu pojavu pravimo udornica in je posledica nestabilnih votlin v zemlji.

Te nastanejo zaradi raztapljanja vodotopne podlage, kar se zgodi, ko se spremeni vlažnost zemlje ali višina podzemne vode. Zato te velikanske jame nastajajo večinoma v mokrem delu leta. Pojav je še bolj izrazit ob poplavah po dolgem sušnem obdobju, saj zemlja ne more sprejeti velike količine vode hkrati.

Udornice se večinoma pojavljajo na apnenčastih, krednih in mavčnih tleh, torej v vodotopnih sedimentnih kamninah.

Najdemo jih v vrhnjih plasteh zemljine na večinoma kraškem območju. Kreda in apnenec sodita med dve najpogostejši kamnini, ki sestavljata površje Zemlje, tako da lahko udornice nastanejo tako rekoč povsod po svetu. Največ nevarnosti preti na Floridi, v južni Afriki in jamskem svetu Sredozemlja. V Veliki Britaniji so najbolj ogrožena območja okrožje Peak, Yorkshire in tudi jugovzhodna Anglija. Dr. Vanessa Banks z britanskega urada za geološke raziskave je povedala, da je izredno velika količina dežja, ki je padla v Veliki Britaniji lansko zimo, povzročila najmanj 19 nesreč, povezanih z ugrezanjem, ki so sledile februarja 2014.

Dolgoletno povprečje znaša okrog deset udorov na leto, očitno je bila torej minula zima na britanskih otokih nenavadno mokra. Čeprav so najbolj razvpiti primeri, ko so v udornicah izginili avtomobili ali hiše, so to samo kratkoročni učinki. Bolj nevarni so dolgoročni, recimo poplave, ki nastanejo zaradi prekinitve pretoka podzemnih voda, prej suho zemljišče pa se lahko spremeni v barje ali celo jezero. Eden izmed največjih udorov v bližnji preteklosti se je zgodil leta 1981 v mestu Winter Park na Floridi. Pogreznilo se je križišče dveh cest z zgradbami in avtomobili vred (luknja je med drugim požrla parkirišče avtomobilskega servisa in pet porschejev, tovornjak z avtodomom, občinski bazen, drevesa ...). Nastalo je za več kot 3,2 milijona evrov škode.Luknja v zemlji je imela premer 107 metrov, globoka je bila 23 metrov. Največkrat se udor zgodi iz treh razlogov: pogrezanja, raztapljanja in zrušitve.

Do pogrezanja pride, ko je vrhnja plast tanka in je nad apnenčasto podlago samo nekaj sedimenta, do raztapljanja, ko ni vrhnje plasti, do zrušitve pa, ko vrhnja trdna plast ostane brez podpore, ker je topne plasti odneslo. Zrušitev je lahko hipna ali pa traja dalj časa, odvisno od materiala na površju. Če je prekrivni material lahek in mehak, kot je na primer pesek, se v njem postopoma pojavljajo razpoke, če je gostejši, kot je glina, je tlak pod plastjo večji, prav tako tudi teža vrhnje plasti in zato se hitro zruši. Ko se zruši strop podzemne jame, so nastale udornice globoke in s strmimi stenami, ko pa se pod površjem kamnina počasi raztaplja, nastanejo plitvejše jame.

Udornice se torej pojavijo, ko se nad votlino, ki je nastala zaradi raztapljanja kamnin, udre streha, kronske luknje pa nastanejo zaradi votlin, ki jih je naredil človek, ko je pod zemljo iskal in izkopaval rudo.

Kot kaže primer iz Winter Parka, udornice ne nastajajo samo v divjini. Grozeče luknje se vse pogosteje odpirajo tudi na urbanih območjih, v katerih človek s tehnološkimi posegi vpliva na podzemne vode. Največkrat je krivo motenje naravnega toka podzemne vode zaradi namakanja, saj tako topno kamnino še bolj izpostavimo učinku vode. Po drugi strani pa lahko tudi čedalje večja poraba podtalnice za napajanje mest odpre votline v podzemlju in oslabi kamnino, ki tvori temelje. Spregledati ne smemo niti vibracij, ki vsakodnevno nastajajo na prometnih cestah, in gradnje čedalje višjih in večjih zgradb. Oboje namreč pomembno vpliva na stabilnost tal.

Raziskave kažejo, da se je število udornic, nastalih zaradi vpliva človeka in njegove dejavnosti, od leta 1930 podvojilo. Banksova je opozorila, da zaradi pomanjkljivih podatkov s podeželja ne poznamo natančnega števila ugrezov na naseljenih območjih. Seveda obstajajo znamenja, ki nas posvarijo, kaj se pripravlja globoko pod zemljo. Posedanje in venenje vegetacije, razpokani zidovi in temelji so jasno znamenje nevarnosti. Tudi velike mlake, ki začno po dežju ostajati na površju, kažejo na nevarnost.

Če se zgodi, da se v naši bližini nenadoma odpre luknja v zemlji, moramo ukrepati pazljivo in premišljeno. Inženir geologije dr. Clive Edmonds nam je dal nekaj smernic: "Vse je odvisno od okoliščin. Če je stabilnost zgradbe ogrožena zaradi luknje, ki se je nenadoma pojavila v bližini ali celo pod njo, pokličite zavarovalničarja in izkušenega inženirja geotehnike, ki bo svetoval, kako naj luknjo hitro zasujete, da se ne bo bočno širila in poglabljala." Rojevajo se tudi nove rešitve za preprečevanje nastajanja udornic. Pri plavajočih temeljih uporabljamo prednapete betonske plošče, da zagotovimo osnovno trdnost zemljišča.

Geomreža je navadno izdelana iz polimernih materialov, kot so poliester, polietilen ali polipropilen. Uporablja se za okrepitev opornih zidov in plasti pod cestami in zgradbami. Iz mešanice vode, cementa in peska naredimo posebno fugirno maso, ki jo na določenih točkah vbrizgamo v zemljo. S tem preprečimo nastajanje praznin v zemlji, stabiliziramo temelje zgradbe in zmanjšamo pritisk na tla.

Leta 2010 je v mestu Gvatemala nastala luknja v zemlji, ki je merila 20m v širino in 30m v globino.

Vroče točke

Floridski polotok ima zelo neugodno geološko sestavo: karbonatni plato je večinoma apnenčast, prekrit s peskom in glino. Te topne materiale na vso moč uničuje vodna erozija, ki se ji pridružijo vremenski vplivi. Dežela sonca, kot tudi imenujemo Florido, je zato posejana z udornicami. Po zadnji ledeni dobi se je morska gladina spustila, na novo nastali kopni zemlji, kjer je bil tudi nivo podtalnice zelo visok, pa so zavladali kraški pojavi.

V podzemni vodi se je raztapljal ogljikov dioksid, nastala je ogljikova kislina, ki je začela razžirati zemljo in kamnine. Ker je vode dovolj, je erozija silno močna in hitra, tako da je v močvirjih in barjih južne Floride ogromno udornic. Tudi okrog Mrtvega morja je dosti jam, vzrok pa je drugačen: edinemu pritoku, reki Jordan, so zaradi namakanja delno preusmerili tok. Morju celo grozi, da se bo izsušilo.

Novo na Metroplay: Kristijan Crnica - Kikifly o glasbenem ustvarjanju, izzivih in prav posebni tetovaži