Tu je pomlad in z njo tudi cvetenje rož, za nekatere lep prizor za druge pa nekoliko manj.
Narava nam mnogo daje, a nam včasih tudi ponagaja. Veliko ljudi razkošje barv in vonjav ob cvetenju rastlin 'plača' s senenim nahodom. Alergijo najpogosteje povzroča cvetni prah trav, svoj delež dodajo še drevesa, plevel in celo zelenjava. Pelod je manjši kot konica bucike, a kljub temu za občutljive ljudi pomeni veliko nadlogo.
Ko cvetni prah potuje z vetrom po zraku, z vdihi zaide v nos in grlo ter izzove alergijsko reakcijo. Imunski sistem se na tujke, ki jih zmotno obravnava kot viruse, odzove s protitelesi, nanje se potem vežejo alergeni in sprosti se histamin. Vse skupaj pripelje do kihanja, smrkanja, vodenega izcedka in zamašenega nosu ter srbečih in pordelih oči.
Seneni nahod lahko spremljata še kašelj in glavobol. Nekateri ljudje imajo naravno predispozicijo za alergijo, drugim alergija ponagaja le občasno ob večji koncentraciji cvetnega prahu v zraku. Navadno se alergija pojavi že v otroški in najstniški dobi, niso pa izključeni niti odrasli. Težave se začnejo, ko se v kubičnem metru zraka nabere najmanj 50 pelodnih zrnc.
Sezona senenega nahoda sovpada s cvetenjem rastlin in se vleče od pomladi do zgodnje jeseni.
Zjutraj, ko se cvetovi odprejo in prepustijo cvetni prah vetru, je koncentracija peloda največja, zato je priporočljivo jutranje ure preživeti v zaprtem prostoru. Število ljudi s senenim nahodom se vsako leto veča, k čemur pripomore onesnažen zrak, poln drugih dražečih snovi (dim, prah, insekticidi).
Cvetni prah pod mikroskopom:
Zakaj smrkamo in kihamo
Veter kot opraševalec pridno nosi s seboj cvetni prah, ki z vdihavanjem zraka zaide v nosno votlino. Pri občutljivih ljudeh se sproži obrambni sistem z alergijsko reakcijo.
Na površini pelodovega zrnca so proteini, ki dražijo sluznične celice v ustih, nosu, vratu in očeh. Imunski sistem se nanje odzove kot na nevaren tujek, na primer virus, in sproži obrambno akcijo.
Pelodovi proteini izzovejo imunski sistem, ki ustvari na tisoče protiteles. Alergeni se vežejo na protitelesa in telo začne sproščati histamin. Histamin je učinkovina, ki jo telo uporablja kot orožje proti okužbi.
Preveč histamina. Histamin je aktivna sestavina in draži predvsem zgornje predele dihalnih poti. Sluznica oteče in sproži simptome senega nahoda. Zaradi histamina si sluznica z dodatnim delom nabira nadure: z več sluzi bi rada čim prej izprala pelod iz telesa.
Domače rešitve
Seneni nahod uspešno zdravimo s koprivnim čajem, ki si ga lahko naredimo sami. Svežo ali suho koprivo prelijemo z vodo in pijača je pripravljena. Še bolj učinkovita je čebula, zlasti njena sestavina kvercetin. To je protivnetna, antibakterijska, protivirusna in protiglivična učinkovina, ki prek imunskega sistema zavira sproščanje histamina.
Doba cvetenja
- Trava (Maj - junij)
95 % ljudi, občutljivih za pelod, muči cvetni prah trave. Ob suhem in vetrovnem vremenu zaprite okna in notranja senčila za okna.
- Drevesa (Marec - maj)
Pelod z dreves (jesen, breza, bukev, vrba, hrast) prizadene 25 % občutljivih ljudi. Obrežite veje na vrtu, količina peloda bo manjša.
- Plevel (Poletje - zgodnja jesen)
Največji krivec za alergije v ZDA je grint. Vsak dan samo ena rastlina sprosti na milijone pelodnih zrnc.
Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o tem, zakaj mu je ušel Guinnessov rekord
