Znanstveniki odkrili nov rod žuželk, nato pa šokirali cel svet: poimenovali so ga po tej zvezdnici (FOTO)

11. 9. 2026 | Vir: STA
Znanstveniki odkrili nov rod žuželk, nato pa šokirali cel svet: poimenovali so ga po tej zvezdnici (FOTO) (foto: Profimedia)
Profimedia

Priljubljeno pevko je v znanosti doletela posebna čast.

Znanstveniki so po priljubljeni ameriški pevki Taylor Swift poimenovali nov rod rastlinojedih žuželk. Njeno ime in albumi so bili navdih za poimenovanje štirih vrst žuželk, ki sodijo v ta rod, je sporočila Univerza Kalifornije v Riversideu.

Taylor Swift rdeča šminka
Profimedia

Nov rod žuželk so poimenovali Swiftiephylus, kar spominja na ime njenih oboževalcev Swiftiejev (angleško Swifties). Po pevki in njenih albumih pa so poimenovali štiri vrste v tem rodu. Z latinskimi različicami so jih poimenovali Swiftiephylus taylorae po njenem priimku, Swiftiephylus amator po albumu Lover, Swiftiephylus intrepidus po albumu Fearless ter Swiftiephylus poetorum po albumu The Tortured Poets Department.

Po navedbah univerze žuželke sodijo v družino travniških stenic. Soavtorica znanstvenega članka, ki je bil objavljen v reviji Insect Systematics and Evolution, doktorska študentka Sarah Schroeder, upa, da bo poimenovanje pritegnilo več pozornosti k ohranjanju žuželk, so sporočili z univerze.

Schroeder je dejala, da se ji je zdelo naravno, da je kot njena dolgoletna oboževalka glasbenico počastila na ta način, hkrati pa je želela opozoriti na raznolikost nove vrste žuželk.

Taylor Swift
Profimedia

Kot razlog za poimenovanje je navedla tudi videz žuželk. Na svetlih telesih imajo namreč rdeče-oranžne strukture, ki spominjajo na cvetove rastlin roda Allocasuarina, ki je endemičen v Avstraliji in s katerim so žuželke tesno povezane. "Ikoničen videz Taylor Swift so njeni svetli lasje in rdeče ustnice. Te žuželke so bledo rumene z rdečimi poudarki po celem telesu," je pojasnila raziskovalka in dodala, da jih v članku imenuje "blondinke".

Žuželke so sicer odkrili že med letoma 1995 in 2004 v okviru projekta o biotski raznovrstnosti, ki so ga izvajali ameriški in avstralski raziskovalci. Takrat so zbrali 50.000 primerkov, ki so jih morali razvrstiti, pregledati in identificirati.

O tem se pri nas nikomur ni niti sanjalo: Zdravko Čolić je o tem molčal kot grob