Tina Gorenjak: Z leti se ne obremenjujem

Tudi v resničnem življenju je ena njenih najljubših, saj je na hčerko Nino zelo navezana, čeprav ju trenutno ločuje stotine kilometrov. O tem, kako se spopada s tem in koliko prostora je še pustila za ljubezen, nam je odgovorila brez dlake na jeziku.

Že drugo sezono v Beogradu snemate nadaljevanko Dragi sosedje. Kako delujete razpeti med Ljubljano in srbsko prestolnico? Ali močno pogrešate hčerko Nino, s katero sta zelo povezani?

Ja, precej. To, da bom prvič toliko časa in tako daleč od Nine, je bil že v prvi sezoni moj prvi oziroma edini pomislek, ali bi ponudbo za delo sploh sprejela. Zato izkoristim vsako možnost, da se vrnem v Slovenijo. Kljub temu da je lahko to precej fizično naporno, mi ni žal niti enega trenutka, niti prevoženega kilometra, da sva z Nino čim več skupaj. Seveda so stvari malo lažje tudi zaradi številnih možnosti komunikacije, ki nam jih dan danes omogoča tehnologija. Predvsem pa to, da imam čudovite starše, pri katerih je Nina zelo rada in ki jim zaupam brez pomislekov. To, da je za Nino več kot poskrbljeno in da se ima pri njiju lepo, je zame pravi blagoslov. Staršem sem za to neizmerno hvaležna. To je ena velika sreča v mojem življenju, ki se je zavestno spomnim vsak dan.

Kako se razumete z igralsko ekipo, ste spoznali nove sodelavce ali sklenili kakšno posebno vez?

Vsi v ekipi se odlično razumemo. Nekatere sem poznala že od prej, vendar večino bolj bežno. Odlično smo se ujeli, sploh glede na to, da poleg tega da smo skupaj ves dan na snemanju, tudi skupaj živimo. Karakterno smo zelo različni, ampak se očitno nekako lepo dopolnjujemo, zato nam res ni dolgčas. Mislim, da se dobra volja in pripadnost ekipi poznata tudi v seriji. Tempo snemanja je zelo naporen in tudi to, da nismo v domačem okolju, ni zanemarljivo. Glede na vse to nam gre odlično.

Zdi se, da v nadaljevanki zelo uživate v vlogi Suzane Hrušovar. Kaj je pri takšni vlogi za vas največji izziv, v vlogi mame vas vendarle ne vidimo vsak dan?

Ja, super mi je, da končno igram mamo. Mak, ki igra mojega sina Nika, je prima fant. Moja hči je celo rekla, da mi je vizualno bolj podoben kot ona. Po eni strani je moj televizijski sin malo podoben Nini – je 'skuliran', priden v šoli, samo da sva z Nino mnogo bolj povezani, kakor sta Nik in Suzana v seriji. Suzana mi je všeč, ker je lahkotna, ker ne komplicira preveč in ni zamerljiva. Vedno se nasmejim, ko vlači težke vreče iz trgovine in je popolnoma 'crknjena' – tu se kar prepoznam. (smeh) Definitivno pa se razlikujeva v tem, da Suzana obupno kuha in da se precej obremenjuje zaradi svojih let in postave.

Kakšen odnos imata s hčerjo, so najtežja najstniška leta mimo?

Z Nino imava čudovit odnos. Pravkar je bila stara 18 let in je neverjetna mlada oseba – razgledana, radovedna, pametna, fokusirana ... Po drugi strani pa tako otroška, zabavna, nežna in sočutna. Seveda se kdaj sporečeva ali o čem ne strinjava, vendar pa imava izredno harmoničen odnos, ki temelji na zaupanju in iskrenosti. Nina je absolutno najčudovitejša oseba, kar jih poznam. In najiskreneje – vsak dan se zahvalim, da je prav ona moja hči. Je najlepše darilo v mojem življenju.

Kje sta si podobni in kje se razlikujeta?

V nekaterih stvareh sva si precej podobni. Obe sva dobrovoljni, radi imava humor in se veliko smejeva, na svet gledava s široko odprtimi očmi, radi potujeva, obožujeva dobro hrano, živali, muzikale, dobre filme in kulturo nasploh. Prav zato so najina skupna potovanja vedno čudovita, ker imava podobne tovrstne interese. Je pa Nina v primerjavi z mano, ko sem bila stara toliko kot ona, mnogo bolj fokusirana, ve, kaj hoče, je izjemno delavna glede šole, zdravo ambiciozna, samozavestna. Skratka, stokrat večja frajerka kot jaz. (smeh)

Kdaj sta nazadnje potovali skupaj?

Ves čas potujeva skupaj, kolikor dopuščata čas in denar. Te počitnice sva potovali po Kostariki. Nina si je že nekaj let želela, da bi se kot prostovoljka pridružila kakšni organizaciji. Na spletu je našla International Volunteer HQ. Odločili sva se za program za raziskovanje in ohranjanje ogroženih vrst morskih želv in tam preživeli večino počitnic. Čudovita in nezamenljiva izkušnja. Če ne bila to Ninina ideja in želja, česa takšnega ne bi nikoli doživela.

Če se vrneva na naš konec sveta, kakšno je življenje v velemestu, kot je Beograd?

Od nekdaj so mi všeč velika mesta, kjer imaš veliko izbire – gledališča, džezovski klubi, dobra hrana, srečanja z ljudmi, ki prihajajo z vseh koncev sveta, odprtost, raznolikost ... Po drugi strani pa ljubim samoto in naravo, svoj vrt in mir. Tako da mi ta 'začasnost bivanja' v Beogradu zelo ustreza. Res pa je, da ogromno delamo in skorajda ni časa za 'provode', kot bi rekli Srbi, predvsem pa veliko in dobro jemo. Tega v Beogradu res ne manjka.

Kakšni moški so Srbi v primerjavi v Slovenci?

Malo sem vam že odgovorila pri prejšnjem vprašanju: ni prostega časa, da bi to ugotovila. (nasmešek) Sicer pa Srbi sestavljajo vso tehnično ekipo: snemalce, tonske mojstre itd. Gledano s poslovnega in zdaj, v drugi sezoni, tudi malo prijateljskega zornega kota, vam lahko povem, da so zelo profesionalni, sposobni, točni, izredno prijazni in sploh zelo fajn ljudje. Glede kakšnih bolj intimnih informacij pa vas bom morala razočarati, jih nimam.

Velikokrat brez težav odgovarjate tudi na najbolj intimna vprašanja. Nekje sem zasledila, da se ne spominjate več, kdaj ste se nazadnje ljubili?

Oh, to so me vprašali v nekem intervjuju za televizijo, v katerem si moral v šestdesetih sekundah odgovoriti na čim več vprašanj. Pa mi je padlo iz ust tisto, kar je bilo očitno najbolj iskreno. Meni se ni zdel odgovor čisto nič nenavadnega in mislim, da zdaleč nisem edina ženska, ki bi odgovorila tako. Potem pa so tole mojo izjavo razširili na cel kup internetnih strani in mi je bilo kar malo zoprno, ker se je to pojavljalo kot nekakšna 'šokantna novica'.

Bi lahko imeli ljubezensko razmerje na daljavo?

Ne vem. Sem sicer enkrat razmišljala o tem (kar tako, brez razloga), ampak si nisem znala odgovoriti. Po mojem takšne stvari veš, šele ko jih doživljaš.

Čisto konkretno – ali pogrešate ob sebi moškega?

Seveda si želim partnerja. Želim si nekoga, s komer se dopolnjujem, rastem, se imam lepo. Seveda pogrešam tiste lepe trenutke intimnosti in zaupnosti, ki je med dvema človekoma, ki se ljubita. Občutka, da si zaželen in ljubljen, da nekomu pripadaš. In ne, meni se to ne zdi tabu, ampak nekaj najbolj normalnega in človeškega. Se vam ne zdi? Ampak veste, da bi bila pa z nekom samo zato, da ne bi bila sama, je pa sprto z mojo logiko. Znam biti sama in ni mi težko, ampak daleč od tega, da je to moja izbira.

Ali imate občutek, da je tam zunaj še nekdo pravi?

Absolutno verjamem v to. Ne vem sicer, kdaj se bo zgodilo, da bom našla tistega pravega, sem pa prepričana, da se bo.

Letos ste praznovali 45. rojstni dan. Videti ste bolje kot kdaj prej, izžarevate mir in notranje zadovoljstvo, zdi se, da vas kronične ženske težave, kot so gube in celulit, preskakujejo.

A ne, ne. Nič me ne preskakujejo. Samo sekiram se ne zaradi tega in potem tudi drugi ljudje teh stvari na meni ne opazijo. (smeh) Ne vem, kaj naj vam odgovorim. Leta me res ne obremenjujejo.

Kakšen je vaš recept za večno mladosten videz?

Recept za večno mladost me sploh ne zanima. Meni je super, da se spreminjam. Leta in izkušnje ti dajo možnost, da se razvijaš in napreduješ. Staranje je normalen proces. Pomembno se mi zdi le to, da sem zdrava in fit, da lahko delam, ustvarjam in živim polno življenje. Cenim svoje telo, da mi tako lepo služi, čeprav ne delam vedno najlepše z njim. (smeh) Edino, kar počnem, je to, da zadnja tri leta vsak dan meditiram in, kolikor mi uspe, izvajam tibetanske vaje. Transcendentalne meditacije sem se naučila v Atma centru v Ljubljani in jo toplo priporočam vsakomur. Za svežino in mladostni videz obraza pa prisegam na teenlifting, ki je popolnoma neinvaziven tretman za krepitev obraznih mišic. To je v bistvu fitnes za obraz. Na tretmaje ne hodim pogosto, saj nimam časa, a vseeno deluje. Misel na botoks ali drage kreme je zame nekaj popolnoma tujega.

Kaj ste si zaželeli za rojstni dan, če ni skrivnost?

Hm, na to pa nisem niti pomislila. Je bil tako lep dan za moj rojstni dan, da sploh nisem razmišljala o tem, kaj si želim.

Biti mama in biti igralka sta dve najbolj pomembni vlogi v vašem življenju, kako ju uspešno usklajujte že tako dolgo?

Pa saj se večina staršev trudi uskladiti kariero oziroma službo s čim boljšo skrbjo za svoje otroke. Igralci imamo sicer malo bolj zmeden urnik in brez razumevajočega partnerja ali čudovitih staršev zelo težko voziš po teh dveh progah hkrati. Jaz imam na srečo slednje. Res pa je, da je Nina na absolutno prvem mestu v mojem življenju in prav gotovo sem nekatere stvari speljala drugače, kot bi jih sicer, če ne bi imela otroka. Vsaka moja odločitev je, seveda, vedno povezana z Nino in tem, kaj je najboljše zanjo. Nikoli pa nisem imela občutka, da se žrtvujem ali čemu odrekam. Tisto, kar v življenju delam iz ljubezni in od srca, mi ni težko, in ne razmišljam, ali bi lahko bile stvari drugačne oziroma boljše.

Besedilo: Katja Golob
Fotografije: Nataša MÜller, osebni arhiv

Novo na Metroplay: Bojan Cvjetićanin o novem albumu, najbolj osebnih pesmih in kakšen je na domačem kavču