To je razlog, zakaj se nekateri politiki tako zlahka lažejo

Če slučajno niste opazili, Donald Trump laže. In to pogosto. Trump pa nikakor ni edini politik, ki ga ujamejo pri lažeh, čeprav je v tem morda bolj izurjen in bolj ploden kot večina. 

Toda kako politiki - ali kdorkoli, ki redno laže - sploh začnejo toliko lagati?  Na spletnem mestu Vox so na to temo prečesali teorijo psihološke znanosti in ugotovili, da 'bolj ko lažemo, lažje nam postane lagati tudi v prihodnje'. Laganje tako postane 'spretnost', v kateri lahko postajamo vedno boljši. In Trump, resnici na ljubo, ima za seboj zares veliko vaje.

Laganje kot 'čustvena prilagoditev'

Raziskovalci ponujajo nekaj zanimivih vpogledov v to, kako lahko človek sčasoma postane vse bolj sproščen pri laganju.

Avtorji članka, objavljenega v Nature Neuroscience, to imenujejo 'čustvena prilagoditev'. Podobno se zgodi, ko ste izpostavljeni močnemu vonju. Sprva je zelo opazen, potem pa ga sčasoma skoraj ne zaznavate več. S časom vsak dražljaj - glasen hrup ali močan parfum - povzroča vedno manjši odziv. Enako velja za laganje.

Postanemo neobčutljivi na lastne laži, saj se možganska področja, povezana z negativnostjo, manj aktivirajo. To nam v prihodnosti olajša laganje, sklene študija.

"Prvič, ko goljufate - recimo pri davkih - se počutite precej slabo," je na tiskovni konferenci povedala Tali Sharot, nevroznanstvenica z University College London in soavtorica raziskave. "A naslednjič tega negativnega občutka skoraj ni več." To olajša ponovitev. In cikel se od tam naprej stopnjuje.

Raziskava, v kateri so rasli nosovi

V raziskavi je 80 udeležencev sodelovalo v preprosti igri. Igrali so vlogo svetovalca. Gledali so 60 fotografij steklenih kozarcev z različnim številom kovancev ter morali partnerju - v resnici raziskovalcu - svetovati, koliko denarja je v kozarcu. Plačilo so prejeli glede na natančnost partnerjeve ocene.

V eni skupini so bili udeleženci spodbujeni k poštenosti: če je partner uganil pravilno, sta oba prejela nagrado. V drugih so bili spodbujeni k laži: če je partner precenil količino, je udeleženec dobil več, a naj partner za to ne bi vedel.

Kadar so bili motivirani za laganje, so udeleženci zlagali več, čim dlje je študija trajala.

"Začeli so z majhnimi lažmi - recimo vrednimi 1 funt - a to je naraslo do velikih laži, vrednih okoli 8 funtov," je povedal soavtor Neil Garrett.

Spreminjali pa so se tudi možgani

Nato so raziskovalci pri manjšem delu udeležencev opazovali možgansko aktivnost s pomočjo fMRI. Izkazalo se je, da se je ob navadanju na laganje zmanjšala aktivacija amigdale - možganske strukture, povezane z negativnimi čustvi.

"Vzburjenost je eden od znakov laganja," pravi Sharot. Lahko se kaže v potenju ali hitrejšem srčnem utripu - kar iščejo poligrafi. Če možgane laganje manj vzburja, to lahko pomeni, da se ga je človek navadil. "Če vzburjenost pade, je manj verjetno, da te bodo ujeli pri laži," še dodaja.

Rezultate pa si lahko razlagamo tudi drugače. Udeleženci se morda preprosto naučijo, kako biti učinkoviti lažnivci.

Laž s posledicami nekatere strezni

Oriel FeldmanHall, nevroznanstvenica z Brown University, ki ni sodelovala pri študiji, pravi, da lahko struktura igre sama povzroči stopnjevanje laganja, saj ni nobenih posledic za pridobivanje denarja z nepoštenostjo.

"... morda pa so avtorji v resnici prikazali uspešno učenje," je povedala in dodala, da po njenem avtorji študije niso omenili niti izključili te razlage.

Na to misel jo je napeljala njena lastna laboratorijska raziskava, v kateri so udeleženci dobili negativne povratne informacije o svojih sebičnih odločitvah, t.j. da so njihove odločitve škodovale drugim.

Tako so v enem od poskusov udeleženci dobili neprijetno izbiro: lahko bi vzeli denar, vendar bi s tem povzročili, da bi udeleženec v drugi sobi prejel električni šok. Ko so jim pokazali video posledic - ljudi, ki jih stresa elektrika -, so vzeli manj denarja.

Pa je ljudi mogoče ustaviti v laganju?

Jasno je, da so nekateri ljudje bolj nagnjeni k nepoštenosti kot drugi - in se verjetno ne bodo spremenili.

Raziskave kažejo, da imajo nekateri močnejši fiziološki odziv na moralne dileme. In skrajne oblike laganja, kot je kompulzivno laganje, lahko kažejo na osebnostno motnjo.

Ampak predpostavimo, da politiki niso nenormalni ali osebnostno moteni, temveč le običajni ljudje v okolju, ki nagrajuje laži. Ali obstaja način, kako takšne ohraniti poštene?

Sharot ima preprost predlog: "Morda lahko ljudi odvrnemo od nepoštenosti tako, da jih opozorimo na njihovo laž, tudi če je majhna, in poskusimo znova sprožiti čustveno reakcijo."

Z drugimi besedami, opominjanje, da lažejo, lahko obudi negativni občutek, ki je morda le otopel. A to se lahko tudi obrne proti nam - ljudje lahko postanejo obrambno sovražni, če jih označijo za lažnivce.

Sprejete norme v družbi igrajo vlogo

Tudi družbene norme imajo pri tem veliko vlogo.

Psiholog David Rand z Yalea je ugotovil, da ko so sodelovanje in resnicoljubnost postavljeni kot privzeta norma, ljudje praviloma delujejo bolj pošteno.

V manjši študiji sta politologa Brendan Nyhan in Jason Reifler ugotovila, da so bili kandidati na nižjih ravneh politične strukturo, ko so prejeli pisma z opomnikom, da 'politiki, ki lažejo, tvegajo svoj ugled in kariero - a le, ko se njihove laži razkrijejo', nekoliko bolj resnicoljubni v svojih kampanjah, merjeno z novinarskimi preverjanji dejstev.

Pa vendar, če se nekdo ponavljajoče vede nepošteno, je verjetno, da se je enostavno že čustveno prilagodil lastnemu laganju, je za Vox še povedala Sharot.

Kaj pa Trump - gre tu za poseben primer? Nevzroznanstvenica tega sicer ni želela komentirati, je pa povedala, da je vedno dobrodošel, da sodeluje v kakšni od njenih prihodnjih študij, da bi to ugotovili.

Vir: Vox

Preberite si tudi: Psihiater o toksičnih ljudeh: "V osnovi so bolj ranljivi in krhki kot večina drugih"