Čeprav pornografska industrija ni nekaj skritega, je razširjeno mnenje v javnosti površno in se večinoma vrti okrog zgražanja, ljudje, ki delajo na tem področju, pa so stigmatizirani. Smrt petih igralk v treh mesecih je morda pravi trenutek za premislek o položaju zaposlenih v pornografskem poslu.
Igralke Avgust Ames (23), Olivia Lua (23), Olivia Nova (20), Yuri Luv (31) in Shyl Stylez (35) so na tragičen način postale iztočnica za pregled, kakšen je položaj tistih, ki se ukvarjajo s snemanjem pornografskih filmov.
»Nikoli se ne sme ponoviti, da bi bila naša slavnostna podelitev nagrad zasenčena s toliko žalostnimi spomini na preminule kolegice,« je na nedavni podelitvi nagrad za dosežke s področja filmov za odrasle, pogosto enačeno z oskarji v filmskem svetu, povedal igralec in mož preminule Avgust Aimes Kevin Moore.
V javnost niso prišle vse podrobnosti o nenadnih smrtih igralk, v člankih pa so se pojavili namigi, da so imele nekatere med njimi psihične težave. Ob zgodbah, ki obkrožajo to dejavnost, je zelo lahko pasti v zanko in na hitro sklepati, da so ženske trpele zaradi krutih in ponižujočih delovnih razmer.
Če bi podlegli temu vtisu, bi morali odmisliti resnična dejstva te dejavnosti, ki prihajajo iz ust neposrednih proizvajalcev, in opustiti poglobljeno razpravo o delavskih pravicah. To pomeni, da se ne bi dotaknili ne psihičnega zdravja ne njihovega dela in stigme, ne strupenih spletnih zapisov, ki seveda vplivajo na stanje duha.. A ravno v tem se skriva ključ za razumevanje okoliščin za smrt vseh petih zvezdnic.
Že površno brskanje po pornografski industriji je dovolj, da pade v oči nalepka, ki se je trdno drži. Na njen piše, da gre za pekel mučenja in zlorabe, nanaša pa se predvsem na ženske. To trditev pa bi podprlo malo tistih, ki delajo na tem področju. Ne trdijo sicer, da je vse brezhibno in da spolnega nadlegovanja ni, a pravijo, da gre bolj za izjeme kot za splošno pravilo. Mimogrede, zadnja poročila o spolnih zlorabah v Hollywoodu kažejo, da spolno izkoriščanje ni omejeno zgolj na pornografsko industrijo.
Psihično zdravje
Statistično se s psihičnimi težavami vsako leto sooči vsaka četrta oseba. Redno lahko spremljamo novice nacionalnega inštituta za zdravje, povezane s psihičnim zdravjem, a so omejene na druge poklice. Ko v drugih poklicih opozorijo na skrb za psihično počutje, so praviloma deležni sočutja, odobravanja in podpore, ko pa gre za delavce v pornografski industriji, se jih navadno utiša s pripombo, da takega dela sploh ne bi smeli opravljati.
Zveni, kot da so si sami krivi za vse nevšečnosti. Toda, zakaj bi morali obravnavati delavce v pornografski industriji drugače od drugih in jim povrhu naložiti še neprijetno stigmo? Celo znotraj področja spolnih uslug ima pornografija slab prizvok. Ljudi se obravnava kot »poškodovano blago« in »umazance«, odgovorne za črni madež družbe. Za nameček se morajo boriti še s predsodki, da ne opravljajo »pravega, resničnega dela«.
Splet je zaposlenim v pornografiji seveda ponudil ogromen prostor, da se prek družbenih omrežij povežejo s svojimi oboževalci in možnost za promocijo svojega dela. A splet je tako kot na vseh področjih tudi v tem primeru dvorezen meč, saj ima na drugi strani tudi prostor za zmerjanje, psovke, nadlegovanje in sramotenje. Tako je postal novo bojišče, na katerem se soočata oba pola in cveti stigmatizacija.
Pornografski industriji škode ne delajo slabe delovne razmere za delo, temveč poleg stigme pomanjkanje podpore zaposlenim, podpore, ki se zdi, da si je ne zaslužijo v enaki meri (ali pa sploh ne) kot zaposleni v drugih panogah. Z oznako preminulih igralk za »porno zvezdnice« pravzaprav zapiramo razpravo o psihičnem zdravju, saj takšno poimenovanje vzbuja misel, da so te ženske drugačne, pokvarjenke, nekakšni grešni kozli. Na tak način pornografijo samodejno izločimo iz enakovredne obravnave z drugimi delovnimi področji na socialni ravni.
Kaj lahko naredimo?
Morali bi začeti razmišljati, da je pornografska industrija kot vsaka druga, postopoma brisati stigmo in postaviti pornografijo enakovredno ob bok drugim spolnim uslugam na trgu. Zaposleni v pornografski industriji si zaslužijo delavske pravice in pravno zaščito kot vsi drugi. To, da jim te pravice odrekamo, je ena najhujših oblik zlorabe.
Morali bi se tudi povezati z vsemi, ki delajo v pornografski industriji, podpreti njihovo delo, jim prisluhniti in poiskati način, da bi izboljšali razmere. Nazadnje bi morali še sprejeti resnična dejstva – pornografija obstaja in se je ne da zanikati (Brez povpraševanja na trgu je seveda ne bi bilo!). Treba je odložiti škodljive predsodke in sodbe ter priznati, da je pornografija del socialne dinamike. Priznanje je pomembno za psihično zdravje, delavske pravice in ponudbo spolnih uslug.
Na tak način bi lahko ustvarili okolje, v katerem pornografskih delavcev ne bi samodejno črtali, ampak bi jih priznali na družbeni ravni. To bi bil najlepši poklon za dekleta, katerih življenja so ugasnila.
Vir: Independent
Novo na Metroplay: "Naš največji uspeh je bil tudi strel v koleno" | Ivo Boscarol
