Ljudje smo vase usmerjena bitja, zato ni čudno, da nas skrivaj tiščijo nešteta vprašanja, kaj si ljudje mislijo o nas, se jim zdimo zanimivi in privlačni. Ogromno časa in energije zapravimo za ugibanje, ali bomo s svojim videzom navdušili na zmenku in si razbijamo glavo, ali so si sodelavci zapomnili našo nespametno pripombo na sestanku. Mučimo se tudi z nastopom, s postavo ali pričesko.
Če bi radi izvedeli, kako vas zaznavajo drugi, so na voljo spoznanja znanstvenih raziskav. Strokovnjak za vedenje s čikaške univerze Nicholas Epley in izraelska psihologinja z univerze Ben Gurion Tal Eyal v knjigi podrobno obravnavata izsledke študije iz leta 2010. Razkrivata učinkovito tehniko, ki vam bo pomagala, da vstopite v um drugih ljudi.
Bistvo tehnike je izhodišče, da sami o sebi razmišljamo povsem drugače, kot razmišljamo o drugih. Sebe namreč raziskujemo skrbno, natančno do sleherne podrobnosti, druge le po obnašanju in videzu. Različen pristop lahko delno pripišemo dejstvu, da imamo o sebi množico podatkov, medtem ko o drugih ne. Zase vemo, kako smo se počutili včeraj in pred enim tednom, ali smo po dobrem spancu spočiti ali nam oči obrobljajo temni kolobarji, ali smo v zadnjem letu pridobili kak odvečen kilogram in podobno. Druge ocenjujemo kot tujce: zaznamo njihovo obleko, osebno privlačnost, nastop, vljudnost in – pravzaprav nič več.
Med našo oceno, kaj si drugi mislijo o nas, in tistim, kar si v resnici mislijo, je torej prepad, ki nastane zaradi podrobnejših informacij, ki jih imamo o sebi. Po številnih raziskavah je možno sklepati, da se ta prepad zmanjša s časovnim zamikom. Naša ocena je čez čas namreč bolj abstraktna in ni več obremenjena s kupom podrobnosti. Vzemite v roko fotografijo ali si oglejte video. Včerajšnji posnetek boste ocenili bolj strogo, medtem ko boste mesec ali leto staro fotografijo videli drugače. Vaša ocena se bo približala mnenju, kakršnega bi podal nekdo drug.
Epley in Eyalova sta izvedla niz poskusov, s katerimi sta želela preveriti, ali časovni zamik res prispeva k bolj natančni oceni privlačnosti na prvi pogled. V eni od študij so skupino študentov fotografirali in jih prosili, naj z 1 do 9 ocenijo svojo privlačnost v očeh drugega študenta. Nekaterim študentom so povedali, da bodo njihovo fotografijo ocenili pozno popoldne, drugim da šele čez nekaj mesecev. V drugi skupini so fotografije ocenjevali, raziskovalca pa sta rezultate primerjala.
Najprej sta ugotovila, da so študentje, ki so jim napovedali, da bo fotografija ocenjena čez nekaj mesecev, veliko bolj natančno predvideli, kaj si bo nekdo drug mislil o njihovi privlačnosti. Spoznala sta še, da so se tisti, ki so mislili, da bo njihova slika takoj ovrednotena, spuščali v podrobnosti svoje podobe, medtem ko so drugi ocenjevali fotografijo bolj splošno.
Podoben preizkus sta Epley in Eyalova izpeljala z javnim nastopom. Študentje so imeli na voljo dve minuti za lastno predstavitev. Nekaterim so rekli, da jih bodo ocenili isti dan, drugim, da čez šest mesecev. Nato so želeli, da predvidijo, kakšna bo ocena. Rezultati so bili enaki. Predvidevanja študentov, prepričanih, da bodo ocenjeni čez pol leta, so bila bolj točna.
»Najbolj pomemben nauk preizkusov je, da ne bi smeli biti zaskrbljeni zaradi podrobnosti. Drugi nas ne ocenjujejo tako kritično, kot se sami. Ko ugibate, kaj si drugi mislijo o vas, se ne zatikajte pri drobnarijah. Drugi se ne,« je svetoval Epley. Raziskava je navrgla tudi koristen dodatek: če želite natančneje vedeti, kaj si drugi misli o vas, ga poglejte od blizu. Skušajte izvedeti čim več o njegovem življenju in vaša ocena bo bolj točna. Na oceno namreč vplivajo tudi njihove izkušnje. Stres, spremembe na delovnem mestu in v družinskem okolju jih pogosto prisilijo, da se bolj ukvarjajo s sabo kot z vami.
Vir: Independent
Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o tem, zakaj mu je ušel Guinnessov rekord
