Britanska kraljica Elizabeta II. ima v lasti enega najbolj zakletih predmetov na svetu. A legenda pravi, da bo, dokler bo v njeni lasti, vse v najlepšem redu. Gre za diamant Koh-i-Noor, ki je dolgo veljal za največji diamant na svetu.
Diamant Koh-i-Noor, kar pomeni gora luči, je sprva pripadal številnim hindujskim, iranskim, afganistanskim, sikhovskim vladarjem in mogulom, ki so se pogosto borili zanj. Bil je pravi vojni plen na koncu bojev. Nato pa je leta 1877 postal del kraljevih britanskih draguljev.
Trenutno je vgrajen v kraljičino krono in razstavljen v Tower of London. Koh-i-Noor naj bi nastal v indijski pokrajini Andra Pradeš, hkrati naj bi nastal tudi njegov dvojček Daria-i-Noor (morje svetlobe). Izkopali naj bi ga okoli leta 1300. Do leta 1526 je bil v lasti delhijskih sultanov. Eden najbolj znanih lastnikov tega diamanta je bil šah Jahan, ki je v spomin na ženo Mumatz Mahal, ta je umrla ob rojstvu 14. otroka, dal postaviti znameniti Tadž Mahal. Po legendi naj bi ta diamant svoje ime dobil šele leta 1738 po karnalski bitki. Ko je perzijski šah Nadir v njej zmagal, je predlagal, da s poražencem v znamenje dobre volje zamenjata turbana. Vedel je, da ima njegov nasprotnik v njem skrit diamant legendarne velikosti. Ko je šah Nadir pozneje turban razvil in je iz njega padel diamant, je očaran vzkliknil: Koh-i-Noor (gora luči). Pozneje je diamant z zmagami in s porazi potoval od vladarja do vladarja, dokler ni pristal pri pandžabskem maharadži Ranjitu Sghu. Ko si je leta 1849 Velika Britanija priključila Pandžab, so podpisali Lahorsko pogodbo, po kateri je moral maharadža dragi kamen, imenovan Koh-i-Noor, predati angleški kraljici. Sicer naj bi diamant nosil prekletstvo in menda prinese nesrečo vsakemu moškemu, ki ga nosi; kdor je imel diamant pri sebi, je ali izgubil prestol ali pa ga je doletela kakšna še večja tragedija.
Stari hindujski zapisi
Zgodbe o prekletstvu diamanta Koh-i-Noor se pojavljajo že v starem hindujskem zapisu, v katerem diamant prvič tudi omenjajo. "Tisti, ki bo imel ta diamant, bo imel svet, a s tem tudi vse njegove nesreče. Le Bog in ženska ga lahko nosita brez strahu." Kot potrditev te legende je bila kraljica Viktorija prvi monarh, ki je nosil ta dragulj in preživel. Po njej dragulja nikoli ni nosil noben moški vladar.
Varovanje
Tako kot varovanje Buckinghamske palače tudi varovanje gradu Windsor poteka 24 ur na dan. Poleti, ko je v gradu nastanjena kraljica, se straža še dodatno okrepi, spremeni pa se tudi njen položaj. Garda je v gradu Windsor nameščena vse leto, ne glede na to, ali je kraljica v gradu ali ne. Straža varuje utrdbo Tower of London, ker je ta še vedno kraljičino uradno prebivališče, tam pa so shranjeni tudi kraljevi dragulji, ki jih je seveda treba nenehno stražiti. Grad varuje šest častnikov in 15 vojakov, ki so nameščeni pred hišo draguljev in kraljevo hišo. Tako kot povsod tudi tukaj stražijo 24 ur na dan in ob vsakem vremenu. V pomoč vojakom so tudi ječarji utrdbe v tradicionalnih oblekah in opravljajo tudi službo turističnih vodnikov.
Novo na Metroplay: Tomi Meglič o globoki ustvarjalnosti, otroštvu in očetovstvu
