Vsak, ki obišče Muzej za arhitekturo in oblikovanje na gradu Fužine se zagotovo ustavi še v sosednji kavarni Mao (Kaval Group), ki je obenem prostor za nove dogodke muzeja ter v kateri se izmenjujejo dosežki slovenskega oblikovanja.
A to niso edini dosežki, ki jih lahko opazimo, ampak nam lahko vedno dišečo kavo ali domače tortice oziroma druge priboljše postreže najboljša barmanka na svetu Draga Kepeš. In tako je bilo tudi ob našem obisku, ko smo se z mojstrico koktajlov sprehodili skozi njene uspehe, ne nazadnje pa nam je zaupala kar nekaj skrivnosti, in sicer kaj vse ne sme manjkati pri pripravi osvežujočih koktajlov.
Če začneva kar pri najboljšem, glede na to, da ste najboljša barmanka, kaj vse je potrebno, da nekdo osvoji takšno lovoriko?
Vedno se rada pošalim, da je to tako, kot da bi šel delat izpit za avto. Najprej dobiš vse potrebno znanje, nato se naučiš voziti ... od tu dalje se pri nas začne zgodba. Največji poudarek je vsekakor na posamezniku, in sicer da se učiš, učiš in še enkrat učiš. Seveda s pomočjo mentorjev, poleg tega pa so tu še tekmovanja, kjer se izpopolnjuješ, saj se na vsak takšen dogodek dobro pripraviš. Sploh tekmovanja so dober poligon za vse skupaj, saj spoznavaš kombinacije, okuse, pijače ter celoten potek priprave. Torej, če strneva … najboljšega te naredi kilometrina. Je pa tudi res, da moraš veliko hoditi okrog, sploh čez mejo, da se seznaniš, kaj se dogaja po svetu.
Zagotovo je ta naziv velik uspeh za tako malo deželico, kot je Slovenija, drži?
Da, res je! Mi – slovenski barmani (Društvo barmanov Slovenije) – smo v samem vrhu že nekaj let. Meni osebno je vedno super, ko se gremo kam predstavit, saj gre res za elito. Ob tem pa ne smemo pozabiti, da imamo v eni mali deželici, kot je Slovenija, svetovnega prvaka, podprvake, tu so tretja in četrta mesta. To je res fantastično! In tudi ko kam pridemo, nas vedno pohvalijo!
So potemtakem vsi ti svetovni uspehi prednost ali je to lahko dvorezni meč?
Ne bom rekla, da je prednost. V bistvu so to velika pričakovanja, saj vedno naredimo nekaj dobrega. In ravno zaradi tega je to tudi breme, saj moraš biti še boljši. Seveda pa moraš biti najprej odličen doma. Torej, da greš lahko na tekmovanje v tujino, moraš najprej zmagati/prepričati na domačih tleh.
Kako pa je takšna nagrada cenjena pri nas?
Saj veste, kako je pri nas … če si bil recimo tretji, rečejo, zakaj nisi bil drugi. Če si bil drugi, zakaj nisi bil prvi ipd. Sicer ljudje pri nas zmotno mislijo, da barmani, ko gre za tekmovanja, mešamo le alkoholne pijače, kar ni res. Prav tako se najdejo ljudje, ki mislijo, da smo neki – če se grdo izrazim – pijančki, kar tudi ni res. Najprej sama ideja o pijači nastane v glavi, nato vse zapišemo na papir, zatem pa se začne mešanje. In tudi, ko je neka pijača zmešana, jo poskusim res minimalno. Številni namreč menijo, da potem kar vse spijemo. Enako je pri hrani, kadar gre za tekmovanje ... tudi tam se le poskusi, da začutiš okus. Bi pa ob tem še rada povedala, da se recimo danes večkrat zgodi, da se ljudje že vnaprej pozanimajo in da hočejo popiti točno določen koktajl. Gostje dajo tudi veliko na to, da si uspešen in večkrat želijo tudi recimo poizkusiti moj koktajl. Sploh če gostje pripeljejo še koga iz tujine.
Kaj je recimo najpomembnejše pri mešanju nekega koktajla?
Pri alkoholnem koktajlu je treba še kako paziti, koliko je vseh sestavin. Sploh pa ne sme biti preveč alkohola. Pri brezalkoholnem pa je treba paziti, da ni presladek, da je piten, okusen, ne nazadnje pa je pomemben tudi estetski videz. Če je nekoč vse skupaj bilo videti kot sadna kupa, so danes koktajli zelo minimalistični, sploh dekoracija. Seveda pa ne moreva mimo kakovosti, saj če nimaš dobrih in kakovostnih sestavin, tudi koktajl ne more biti dober … pa tudi gost bo kaj hitro poštudiral, če bi ga želel okrog prinesti. In da ne pozabim, včasih, ko recimo zmešamo pijačo v gostovem kozarcu kar malo začudeno pogledajo, saj še vedno mislijo, da se pijače mešajo le v šejkerju, kar pa res. Tako da če kam grem, vedno vzamem še šejkjer, saj je to gostom zelo všeč.
Kaj pa je recimo trenutno v trendu?
Še vedno so tu gin toniki in razni šprici. Predvsem bi pa rada dejala, da se gosti še kako držijo tega, da ne spijejo preveč, saj se zavedajo, da so na cesti. In tudi zaradi tega posegajo po brezalkoholnih.
Če želimo poskusiti kakšen vaš koktajl, kje vas najdemo?
Na gradu Fužine, in sicer ob Muzeju za arhitekturo in oblikovanje, v kavarni Mao, ki sicer spada pod Kaval Group, ki ima v Ljubljani in njeni bližnji okolici še 19 različnih gostinskih lokalov (med njimi so tako vrhunske restavracije, restavracije z mednarodno kuhinjo, kot tudi kavarne in trendovska slaščičarna). Pri nas v Mao goste razvajamo z dobro kavo, s sladicami Lolita in domačim sladoledom, koktajli, seveda pa so tu še prigrizki, toasti, prilagajamo pa se tako poletni kot zimski sezoni.
In za konec še, kaj počnete, ko niste vpeti v službene aktivnosti?
Zelo rada grem v hribe, sploh kakšno nedeljo, ko sem prosta. Seveda pa najbolj zadiham, ko sem na dopustu, kjer se z družino, s katero sicer radi potujemo, popolnoma odklopim, saj s seboj ne vzamem niti službenega telefona. V glavnem je to to, saj je preostali čas zapolnjen s službenimi aktivnostmi. Včasih pa se tudi zgodi, da je kakšen odklop povezan tudi s službenimi obveznostmi, saj te vedno nekaj potrebujejo. Ampak da ne bo pomote, to mi ni nikoli v breme, vedno gre za prijetno s koristnim.
Besedilo: Alesh Maatko
Novo na Metroplay: "Naš največji uspeh je bil tudi strel v koleno" | Ivo Boscarol
