"V razmislek ponosnemu slovenskemu narodu". Tako se začne pismo, ki ga je po elektronski pošti na naš naslov poslal neznanec. V njem se med drugim sprašuje, kdo je kriv za Primoževe visoke in dolge lete in tako nizke in boleče pristanke? Pismo si lahko preberete spodaj.
Primož Peterka, nekoč vse in danes nič oz. popolnoma neustrezno umeščen in predstavljen v slovenskem športnem ter medijskem prostoru.
Primož se lahko pohvali z neverjetno kariero, za Slovenijo osvojil kar 15 zmag za svetovni pokal in dva zaporedna kristalna globusa, kar ga uvršča ne le med najuspešnejše zimske športnike, temveč med najuspešnejše slovenske športnike nasploh. Še vedno je edini Slovenec, ki je zmagal na prestižni novoletni turneji štirih skakalnic. Ni dvoma, da so skoki njegovo življenje.
Zavedati se je potrebno, da niso zgolj njegovi izjemni dosežki tisti, ki so zvabili rekordno število Slovencev v Planico, ampak tudi njegova izjemna osebnost, ki ga krasi še danes in le ta si zasluži posebno mesto tako v medijskem kot športnem prostoru tudi ob koncu njegove aktivne športne kariere.
Skromen, nezahteven, deloven, iskren, talentiran, priden, samosvoj in pošten človek, ki je prečkal meje mogočega in v svoji rani mladosti dosegel častitljive dosežke, katerih večina Slovencev lahko zgolj sanja. On je svoje sanje živel v polnem pomenu in to v času, ko se večina niti ne zaveda, da jih ima.
Kdo pravzaprav je kriv za njegove tako visoke in dolge lete in tako nizke in boleče pristanke?
V prvi vrsti vsak sam odgovarja za svoje življenje, besede in dejanja,v drugi pa imajo ljudje in okolica velik vpliv na našo življenjsko zgodbo. V primeru Primoža gre tu za vse, ki so ga spremljali na njegovi športni in življenjski poti. Verjamem, da se tu lahko najde veliko ljudi, ki so ali mu niso dajali ustrezne podpore, pogojev in smernic, ki jih je v določenem času potreboval. Preveč je bilo tistih, ki so ga nosili po rokah dokler je blestel in premalo tistih, ki so mu in mu stojijo ob strani ko ga veliko ljudi prezira, kritizira in obsoja ne glede na njegove dosežke in želi, da potone v brezno pozabe.
Na srečo ali žalost je v vseh teh letih tudi Primož spoznal krutost realnega sveta, naravo slovenskega ponosnega naroda, se moral z njo sprijazniti in spoprijeti, kar pomeni, da se je naučil igrati igro življenja v prostoru, ki ga obdaja. Počasi se bo znašel v tej vlogi, čeprav je cena, ki jo je moral plačati zaradi svoje naivnosti,posebnosti, samosvojosti, poštenosti, iskrenosti izjemno visoka, se je še sam niti ne zaveda dobro. Jo pa vidijo predvsem tisti, ki so ga imeli priložnost bolje spoznati in mu stojijo ob strani, ne glede na smer na njegovi poti. Označenost, sodba in kritika je postala njegova življenjska spremljevalka in le ob ponovno izjemnem in nadpovprečnem dosežku bo lahko znižal njeno pomembnost.
Nekoč je imel vse, cel svet pod nogami, bil popolnoma neobremenjen z okoljem, a hkrati nedorasel v situaciji v katero so ga popeljali izjemni rezultati, navkljub temu je bil vzor večini današnjih aktivnih slovenskih skakalcev, pa tudi vrstnikov. Čeprav je skakal samo zase in za Slovenijo je zelo hitro je postal tarča mnogih kritik, ki so ga peljale pod drobnogled in sodbo širše javnosti.
Kaj pa danes?
Na eni strani legenda z neverjetno kariero in karizmo, ki mu je pripadlo mesto pomočnik trenerja v ženski reprezentanci, na drugi strani slab oče in slab mož, ženskar, alkoholik in psihično labilna oseba..Vsaj tako so ga pogosto označuje v širši javnosti.
Tisti, ki smo ga imeli priložnost spoznati pobližje vemo, da gre za popolnoma napačno predstavo, ki so jo nekateri namerno ustvarili. Primož je navkljub izjemnim uspehom, predrznosti uspel ostati v svojem bistvu tista preprosta, včasih malo samosvoja, a iskrena, delovna, topla in skromna oseba. Žal mu takšni in drugačni naslovi niso vlili dovolj poguma in moči, da bi postal dovolj samozavesten in se postavil zoper tistim, ki so od njega ves čas črpali in jemali. Tu je njegova največja slabost. Ni znal oceniti ljudi, ki ga zares cenijo in tistih, ki so ob njem zaradi njegovih uspehov. Le ti so dovolili, da se ga dandanes obravnava kot nekega povprečneža brez zgodovine in presežkov, zgolj skozi oči nekaterih, ki jim ne more več dajati, jih zapolnjevati in ga s te strani obsojajo. Verjamem pa, da je na dobri poti, da se tudi tega nauči, saj je cena, ki jo trenutno plačuje nepredstavljiva za mnoge.
Menim, da je prav, da vsi tisti, ki ga imate za alkoholika, ženskarja in psihično labilno osebo najprej pri sebi razčistite kaj pravzaprav to za vas pomeni in kdo ste da ga lahko sodite in na podlagi česa mu jemljete dostojanstvo, ki si ga je več kot zaslužil s svojim delom in rezultati?
Spoštujte to kar je dosegel in kar iz njega izžareva in nikar ne obsojajte nečesa, čemur niste bili priča.
Čas je, da ljudje, ki so odgovorni za Primoževo neustrezno umestitev poskrbijo za storjeno krivico.
Primožu za popotnico pa: Nikoli več ne dovoli, da ti vzamejo tisto za kar si tako marljivo delal, saj si zaslužiš biti vreden in cenjen točno takšen kot si. Verjemi, si prizadevaj in zaživi ponovno. Dokazuješ pa se lahko zgolj sam sebi.
Avtor: Ni pomemben
Novo na Metroplay: Aljoša Bagola in Matej Šarc│1, 2, 3 ... bis! Podkast Slovenske filharmonije
