V drugi polovici 19. stoletja se je po svetu prebudilo delavsko gibanje, saj so imeli delavci dovolj zatiranja, izkoriščanja in nespoštovanja svojega dela. Želeli so več pravic zase: krajši delovnik, dopust, zdravstveno zavarovanje ...
Predvsem v ZDA se je pokazala velika razdeljenost družbe, katere nižji sloj je bil delavski razred, praktično brez pravic, višji sloj pa bogati kapitalisti. Po uspehu kanadskega delovnega gibanja, ki je leta 1972 doseglo osemurni delavnik, so se opogumili tudi v ZDA.
Oktobra 1884 je Federacija organiziranih obrti in delavskih zvez od oblasti zahtevala uzakonjenje osemurnega delovnika, za rok pa je postavila 1. maj 1886.
Ker oblasti zahtev niso izpolnile do 1. maja 1886, so delavci po vseh večjih mestih v ZDA začeli stavkati, stavke pa so se nadaljevale tudi naslednje dni. 3. maja sta bila na protestih v Chicagu v prerivanju s policijo ubita dva delavca. Naslednji dan so se delavci ponovno zbrali na trgu Haymarket in na začetku mirno poslušali govor anarhista Augusta Spiesa. Ko je policija dobila ukaz za razbitje demonstracij okoli tritisočglave množice ter zakorakala proti govorniškemu odru, je med njih priletela bomba ter eksplodirala.
V vsesplošni paniki je policija začela streljati. Ranjenih je bilo na desetine ljudi, umrlo naj bi (podatki so si različni) 11 delavcev in 8 policistov. Za bombni napad je bilo poleg Augusta Spirsa obsojenih še sedem udeležencev protesta. Tožilstvo ni nikoli podalo dokazov o njihovi neposredni vpletenosti v napad, a so bili vsi, razen enega, ki mu je bilo prisojenih 15 let zaporne kazni, obsojeni na smrt zaradi spodbujanja napada. Dva so pozneje pomilostili, en je v zaporu storil samomor. Augusta Spiesa, Alberta Parsonsa, Adolpha Fischerja in Georgeja Engela pa so obesili 11. novembra 1887, saj so njihove pritožbe zavrnili. Delavci so pozneje navkljub vsemu dosegli pravico do osemurnega delavnika.
Praznika dela od 1890
Sklep o 1. maju kot prazniku dela so sprejeli predstavniki delavskih strank na zasedanju druge internacionale, 20. junija 1889 v Parizu, na predlog francoskega delegata Lavigneja. Prvi maj, dan dela in mednarodne delavske solidarnosti, so prvič praznovali leta 1890. Ta dan so ljudje obeleževali z različnimi rituali, največ s kurjenjem kresov.
V Sloveniji 1. maj ni samo praznik dela, za Slovence je tudi praznik šeg, navad in ne nazadnje tudi verskih obredov. Prvi maj je tako tudi prvi dan šmarnic, vsakodnevnih globokih verskih čaščenj Marije. Danes je od vseh običajev pri nas najbolj ohranjen običaj kurjenja kresov na predvečer praznika (tudi nošnja nageljnov). Splošno razširjen običaj je tudi postavljanje prvomajskega mlaja.
