V grožnjanski galeriji Fonticus se lahko še nekaj dni sprehodite čez razstavo in občudujete podobe del 4. mednarodne likovne kolonije Fecit.
Po tem, ko so se daljnega leta 1965 v prazne hiše z značilnim kamnitim zidovjem naselili umetniki z vsega sveta, je Grožnjan doživel pravi umetniški preporod. Postal je promenada ustvarjalcev vseh vrst – glasbenikov, slikarjev, igralcev in nasploh ljubiteljev umetnosti. Od tod tudi izvira prikladen vzdevek, da je epitom umetnikov, zvokov in podob, kar v poletnem času vsakič znova tudi suvereno opraviči.
Številne kulturne dejavnosti tako sicer spečemu mestecu vlijejo živahnost in labirint njegovih uličic napolnijo z jazzovskimi ritmi.
A butični festival Jazz is Back!, ki ga je ustanovil legendarni hrvaški glasbenik Boško Petrović ni vse, po čemer so umetnosti željni posamezniki tudi letos zajadrali v ta istrski dragulj. Sočasno z njim se je namreč tudi letos odvila že tradicionalna, mednarodna slikarska kolonija Fecit.
Čarobna grožnjanska klima
Kje drugje, kot v okolju, ki prekipeva od kreativnega naboja, lahko mojstri različnih tehnik ustvarjanja najdejo še večji navdih.
Galerija Fonticus nad mestno ložo iz 14. stoletja je namreč epicenter grožnjanske umetnosti. Na zamisli, da galerija postane nekonvencionalen skupinski atelje, nato pa znova razstavni prostor, je Fecit leta 2018 zasnoval priznani založnik in direktor nemške založniške hiše Klett za Vzhodno Evropo in Baltik, ustanovitelj založbe Rokus in tisti, ki je v Slovenijo pripeljal fascinantno pestrost zgodb National Geographic Slovenija.
Rok Kvaternik je tudi sam neprekosljiv poznavalec, predvsem pa ljubitelj umetnosti. S suverenostjo lahko trdimo, da je njegova iniciativa do danes postala tradicija, in beseda kot takšna ni tuja niti Fonticusu – pred 17 leti je namreč postal dom Grožnjanske likovne kolonije, takrat še pod okriljem občine in nekdanjega dolgoletnega župana Rina Duniša.
Letošnja, že četrta 10-dnevna Fectiova edicija se je pričela s prihodom 14 umetnikov, od tega 12 slikarjev in 2 kipark, iz štirih različnih držav: Slovenije, Hrvaške, Srbije in Črne Gore. Skupno kar 17 umetniških del je nastalo izpod rok umetnikov Đerđi Ratković, Ivone Jurić Kljajo, Ivaea Živić Jerković, Snežane Petrović Panjković, Bratislava Radovanovića, Ivana Milenkovića, Saše Marjanovića, Marka Tubića, Draška Dragaša, Jovane Tucović Borovac, Radovana Kunića in Tatjane Karavelić.
Slovenske barve sta tokrat zastopala uveljavljen akademski slikar Rudi Skočir in eden vidnejših predstavnikov t.i. post-medijskega slikarstva Sašo Vrabič.
Grajenje temeljev umetnosti in vzpodbujanje prijateljskih vezi
V trenutku, ko se je njihov kreativni naboj prelevil v stvarnost, je kolonija doživela čustven epilog. Za radovedne mimoidoče obiskovalce ter vse udeležence kolonije se je zadnji dan sklenil z odprtjem razstave na prizorišču dogajanja. Tisti večer je bilo v Fonticusu mogoče začutiti moč medsebojnega stika umetnikov in prepletanje njihovih razmišljanj. Vse to gradi celostno povezujoče vzdušje, kar namen Fecita pravzaprav je.
O nagrajencu so glasovali kar umetniki sami in složno izbrali delo Saše Marjanovića: Ikarov padec.
Z nestrpnim pričakovanjem in še večjo radostjo so slikarji pozdravili tudi zmagovalno sliko, prejemnico častne nagrade, poimenovane po žal pokojnem udeležencu prve kolonije – srbskem slikarju Milanu Tucoviću.
Ob tem je zbranim nekaj besed častno namenil tudi kustos in vodja grožnjanske Mestne galerije Fonticus Eugen Borkovsky, ki je izrazil naklonjenost do projekta, saj je mestni dragulj, ki ponazarja likovni prostor, prevzel glavno dogajališče in da je galerija – kot prostor že dokončanih del – slikarje postavila pred poseben izziv, ki jim je dopuščal neskončno mero kreativnosti.
Fecit se v primerjavi s preostalimi tovrstnimi kolonijami ne razlikuje zgolj po pozornosti organizatorja Kvaternika, temveč tudi po svoji edinstveni lokaciji. Neponovljivi čari Istre v njegovem programu ne ostanejo nedotaknjeni, ravno nasprotno. Umetniki se pod okriljem programa odpravijo na številne organizirane izlete, letos tudi na najbolj znani filmski dogodek jugovzhodne Evrope, Motovunski filmski festival.
Bo že držalo, da je namensko bistvo Fecita mednarodno povezovanje in grajenje temeljev umetnosti, a ni samo to – h markantnemu pečatu, ki ga pušča v dotičnih sferah, vzpodbuja tudi prijateljske vezi, ki se stkejo med različnimi generacijami gostujočih umetnikov. Mestece Grožnjan je tako ponovno obudilo svojo čarobnost in – predvsem po zaslugi Fecita – svoj sloves ohranilo bolj živ kot kdaj koli prej.
Novo na Metroplay: "Naš največji uspeh je bil tudi strel v koleno" | Ivo Boscarol
