Popoldanska kavica v družbi pristnega avstrijskega jabolčnega zavitka in slastne čokoladne pene bi bila v vsakem primeru na tedenskem seznamu opravil, obkrožena z rožnato. In če te za lično pripravljeno mizo zimskega vrta pozdravi še soproga avstrijskega veleposlanika, izjemna gospa, s toplosrčnostjo, kot jo premore le učiteljica, je popoldne kratko malo že zapisano kot nekaj posebnega. Le tri dni pred njihovo vrnitvijo v domačo Avstrijo je Story v rezidenci avstrijskega veleposlanika poklepetal z gospo Martino Koja in z njo podoživel njene vtise zadnjih štirih let v Sloveniji.
Topel stisk roke in pozdrav v domačem jeziku sta vedno lepa dobrodošlica. Pravzaprav je tokrat šlo za veliko več kot le za 'dober dan' v slovenščini, saj je Martina prava mojstrica slovenske besede.
"Poučevanje tujih jezikov je moj poklic, ki sem si ga izbrala že pred leti. Od nekdaj sem namreč strastna glede učenja tujih jezikov. V vaši državi sem gostja in mislim, da je to del moje odgovornosti," nam je pojasnila, ko smo jo presenečeno vprašali, od kod vse njeno znanje.
"Sem samo normalen človek. Sem učiteljica tujih jezikov in zato sem leta v Sloveniji izkoristila tudi za učenje. Všeč mi je, da sem svoje delo lahko združila s poklicem svojega moža," nam je pojasnila Martina, ki o Sloveniji sicer govori le v presežnikih.
"Slovenija je prelepa država. Pred tem smo bili v veliko državah in mislim, da Slovenci živite v čarobnem prostoru. Upam, da se zavedate, kako lepo državo imate, res ste lahko srečni. Tu smo z možem in tremi hčerami preživeli štiri krasna leta," nam je razkrila Martina in dodala, da so zadnja leta minila s takšno hitrostjo, da ni utegnila uresničiti vseh želja, ki si jih je zadala ob prihodu. "Moram se vrniti in osvojiti Triglav," nam je nasmejano rekla in dodala, da je v Slovenji rada gostila tuje delegacije in jim razkazala čarobnost našega kotička pod soncem.
"Pomembno mi je, da je hiša odprta, rada imam goste in rada ljudem pokažem, kako lepa je Slovenija. Mislim, da so tudi Avstrijci začeli uživati v vaši državi. Imate odličen slogan I feel Slovenia in mislim, da so jo v Avstriji resnično začeli 'čutiti'," pojasnjuje Martina, ki je svoj najljubši kotiček pri nas našla ob Bohinjskem jezeru ter v slikoviti pokrajini Goriških brd.
Zdaj se po štirih letih vračajo na Dunaj. In čeprav si vsi predstavljamo, kako veličastno je življenje veleposlanikov, včasih pozabimo na slovo, ki se v diplomatskem življenju dogaja pogosteje kot sicer. "To je moje življenje in selitve so del njega. Študirala sem v tujini in tega sem bila vajena, še preden sem se poročila. Vsakič, ko se seliš, je težko, ker vedno nekaj pustiš za seboj. Jezik, prijatelje, umetnike ... z možem imava tudi tri hčerke in mislim, da so bile selitve z njimi v resnici ena težjih strani diplomatskega življenja. Spreminjanje šol, šolskega sistema, življenja, prijateljev in neposredno vključevanje v že oblikovane družabne sisteme ... To je zelo težko in tega ne gre podcenjevati," nam je pojasnila Martina, ki pa se novih prigod v domači državi že močno veseli.
Napisala: Kaja Milanič
Fotografije: Primož Predalič
Novo na Metroplay: "Naš največji uspeh je bil tudi strel v koleno" | Ivo Boscarol
