Zakaj se pes drsa po tleh z zadnjo platjo, je eno najpogostejših vprašanj pri veterinarju. Gre za pogosto nevšečnost, ki ji posvečamo povsem premalo pozornosti.
Ko so bili psi še prostoživeče živali, so analne oziroma vonjalne žleze imele vlogo življenjskega pomena. Z izločki žlez so označevali svoj teritorij, saj so se s fermoni, ki jih ti vsebujejo, med seboj vrstno razlikovali in prepoznavali. Vonj vrečk je za vsakega psa svojevrsten in izraža identiteto psa podobno kot pri ljudeh prstni odtisi. Imajo jih torej vsi mesojedci obeh spolov. Čeprav danes v obdobju popolne socializacije psi na sprehodih še vedno označujejo svojo prisotnost, žleze ne služijo več primarnemu namenu.
Proti težavam z ustrezno prehrano
Ti parni žlezi sta v analnih vrečkah pod kožo, na levi in desni spodnji strani anusa oziroma v mišičnini ob zadnjiku. Se polnita in praznita – običajno (in naravno) med opravljanjem velike potrebe, lahko pa tudi takrat, ko je žival pod stresom. Pomembno vlogo pri praznjenju igra čvrstost blata, saj pri mehkejšem ni dovolj upora in žleza se ne prazni tako, kot bi se morala. To pomeni, da se težavam lahko izognemo že s hranjenjem z visokokakovostno hrano. Polne žleze so pač sila neprijetna nadloga, kuža pa se je ne more znebiti sam niti z gobčkom ali tačkami, zato stanje kliče po veterinarski pomoči.
Skrajna rešitev: kirurški poseg
Zdrava in normalna vrečka je vodene strukture z vsebino svetlo rumene ali bež barve ne preveč intenzivnega vonja. Žlezi se zamašita, ko pride do zastajanja vsebine. Takrat sta vrečki polni gostega rjavega ali sivega izločka, kar se lahko ob nepazljivosti prelevi v vnetje, ognojek ali celo rane zaradi predrtega ognojka. Vsebina dobi rumenkasto ali zelenkasto barvo, ki se ob abscesu pomeša s krvjo in gnojem. Vašega kosmatinca takrat pestijo intenzivne bolečine, lahko pride do težav z iztrebljanjem, vnetja kože v predelu zadnjika, tudi povišane telesne temperature in opazno spremenjenega splošnega počutja ter obnašanja. Rešitev resnejših bakterijskih okužb običajno ni le praznjenje žlez, temveč tudi lokalno in sistemsko zdravljenje z izpiranjem in antibiotiki. Lahko pa se, v skrajnem primeru kroničnega ponavljanja težav, odločimo tudi za kirurški poseg odstranitve žlez, vendar vedite, da ta prinaša mogoče zaplete, kot je nadaljnja nesposobnost zadrževanja blata.
Čiščenja se lahko lotimo sami
Lotimo se ga z vlažno krpo ali papirnatimi brisačkami. Nadenemo si rokavice in poiščemo analni žlezi (še najlažje ju najdemo, če kužku privzdignemo rep in otipamo izboklinici), s krpo prekrijemo zadnjico, nato pa s palcem in kazalcem s čvrstim a nežnim pritiskom navzgor iztisnemo tekočino žlez in postopek ponavljamo, dokler ne iztisnemo vsega. Uporaben nasvet: postopek je zaradi umazanije, ki pri tem nastane, priporočljivo opravljati v kadi, in izključno samo takrat, ko smo tega vešči. Neusposobljeni lastniki lahko s čiščenjem povzročijo več škode kot koristi.
Besedilo: Neja Drozg // Fotografija: Shutterstock
Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o tem, zakaj mu je ušel Guinnessov rekord
