Priznani okoljevarstvenik James Lovelock o težavni poti človeštva v prihodnost!

"Človeštvo imam za tako pomembno, ker smo prva biološka vrsta od nastanka življenja pred več kot tremi milijardami let, ki na veliko izkorišča informacijo, da spreminja svet okoli sebe. Seveda ne morem vedeti, ali smo res od boga izbrani; ne dvomim pa o našem nenadomestljivem pomenu za Zemljo, za Gajo. Danes je naš pomen še toliko večji, kajti če bi našo obliko življenja, od najmanjše bakterije do največjega kita, povsem uničili, se življenje na opustošenem planetu ne bi moglo nikdar več spočeti. Zato je varovanje življenja na Zemlji izziv in tudi odgovornost za človeštvo," že v uvodu knjige zapiše James Lovelock, ki ga je Robert Colville, novinar Daily Telegrapha, označil za 'vizionarja, ki nam je dal teorijo o Gaji in je še vedno enako provokativen, njegove zamisli pa nič manj osupljive'.

To je kritičen čas za Gajo!

V knjigi Težavna pot v prihodnost, ki jo je poslovenil Samo Kuščer, boste lahko brali o številnih zanimivih spominih iz znanstvenega življenja, v ospredju njegovih samoizpraševanj pa je vseskozi vprašanje, ali lahko človeštvo preživi in kakšna usoda skupaj z njim čaka Zemljo.

»Sedanji čas je za Gajo kritičen. To je čas, ko se nekatere stvari končujejo, hkrati pa se lahko porodijo nove. Kljub godlji, ki smo jo zakuhali, življenje, osnovano na ogljiku, še vedno uspeva in bo verjetno uspevalo še več deset milijonov let. To je povsem dovolj, da se lahko razvije elektronsko življenje in potem nadaljuje ali samo ali v simbiozi z ogljičnim življenjem. Civilizacija se bo morda sesedla, preživeti pa mora dovolj ljudi ali njihovih inteligentnih naslednikov, da bodo Gaji priskrbeli modrost za naslednji korak, kakršenkoli že bo – z nami za krmilom ali pa ne. Lahko si opomoremo po skoraj popolnem izumrtju, kakor smo že dokazali pred sto ali dvesto tisoč leti, ko nas je po trditvah genetikov ostalo le nekaj tisoč. A zdaj jasneje vidim, zakaj smo ključni za obstoj življenja na Zemlji. Če civilizacijo uničimo z nezadržnim samozastrupljanjem, globalno vojno ali potretnim razmetavanjem kemičnih surovin Zemlje, bo vse težje znova začeti in doseči današnjo stopnjo znanja in razumevanja. Če nam ne uspe in če izumremo, verjetno ni dovolj časa, da bi kaka druga žival razvila tolikšno ali celo višjo inteligenco. Nas in vse druge oblike živalskega življenja omejujeta polžja hitrost naravnega izbora in počasni prenos informacije s kemičnimi ionskimi procesi.«

Za naše preživetje ostaja eden od ključnih pogojev evolucija planeta. Šele, ko se bo drugačno in hitrejše življenje trajno ustalilo na planetu, še pravi Lovelock, bo Gaja morda 'spet z gotovostjo zrla v prihodnost'.

Vsi ne bomo prišli na cilj!

Več o tem, kaj lahko (in bi moralo) storiti človeštvo na tej točki, ali je za večino ljudi rešitev problema globalnega segrevanja res v selitvi v velikanska mesta in o tem, da bo Zemljin sistem, Gaja, zagotovo preživel človeško neumnost, človeštvo pa ima prihodnost le, če omeji velikost človeške populacije, si boste lahko prebrali v knjigi Težavna pot v prihodnost.

Avtor se v tej zanimivi knjigi med drugim poigrava tudi z razmišljanjem o tem, s kakšnimi oblikami življenja bi nas lahko še presenetila Gaja in z njo tudi iznajdljivo človeštvo.

»Če si je mogoče zamišljati elektronske oblike življenja vseh mogočih vrst, to še ne pomeni, da jih je lahko napraviti ali da bodo življenjske oblike v bližnji prihodnosti res takšne. Napačno bi bilo, da bi kar predpostavljali, da je ogljično življenje izčrpalo vse možnosti in v vse toplejšem svetu nima nobene prihodnosti, še posebej zdaj, ko smo se začeli vmešavati s spreminjanjem genov.«

V svojem razmišljanju je šel celo še dlje ...

»Izdelati povsem novo obliko življenja bi bil zelo velik korak, pa če smo še tako ponosni in nadarjeni. Povsem sem prepričan – kolikor je znanstvenik sploh lahko -, da niti prvega koraka tako velikanskega projekta ne bomo mogli narediti zavestno in razumsko. Najprej moramo biti prepričani, da te nove oblike življenja zares potrebujemo. Ne smemo pozabiti, da nuja navdihuje in nas sili v izumljanje, prav tako pa je tudi gonilna sila evolucijske inflacije.«

Navkljub mestoma katastrofičnim možnim razpletom skorajšnje prihodnosti, pa Lovelock zase vendarle meni, da je optimist. Svojo knjigo namreč zaključi z naslednjim pomenljivim stavkom:

• »Svet bo v prihodnosti morda boljši, vendar pot do tja ne bo lahka, in vsi ne bomo prispeli na cilj.«

O avtorju!

James Ephraim Lovelock je bil rojen leta 1919 v angleškem Letchworthu.

Študiral je kemijo v Manchestru, po študiju pa je prevzel mesto v svetu na inštitutu za zdravstvene raziskave v Londonu. Pri številnih projektih ameriške Nase je sodeloval kot inovator. V 60. in 70. letih minulega stoletja je pomagal Nasi pri programu Viking, ki je želel odkriti življenje na Marsu. Od leta 1974 je član prestižne akademske družbe Royal Society.

Je tudi znan okoljevarstvenik.

Med drugim je avtor knjige Gaja se maščuje: O pregrevanju Zemlje in usodi človeštva, ki je prevedena tudi v slovenščino.

Novo na Metroplay: Kristijan Crnica - Kikifly o glasbenem ustvarjanju, izzivih in prav posebni tetovaži