Starši so odgovorni za zdravje otrokovih zob!

Kljub prizadevanjem stroke nimamo ustrez-ne epidemiološke študije, ki bi zajela vso državo in pokazala stanje ustnega zdravja med našimi otroki in mladimi, zato se ne da z gotovostjo reči, ali je boljše ali slabše kot pred leti. »Kar opažam pri svojem delu,« pojasnjuje dr. Kosem, »je to, da se v enem delu populacije ozaveščenost za zdrave zobe izboljšuje, v drugem delu pa zanemarja.«

So torej zdravi zobje odvisni od tega, koliko imamo pod palcem? So zobje odraz vse večjih socialnih razlik?

»Posebnost naše družbe je, da smo bili brezrazredna družba, takšna naj bi bila družba še danes,« previdno odgovori dr. Kosem. In ob tem takoj opozori na pomembnost in dobre rezultate, ki jih daje predporodna šola za starše. »Prav v šoli za starše smo opazili, da je to primerno obdobje, ko bodoči starši z odprtimi rokami sprejemajo informacije o ustnem zdravju.«

»Najpogostejša bolezen ustne votline, s katero se srečujejo otroci in njihovi starši, je karies.« 

Na Stomatološki kliniki zdravijo vse tiste otroke, ki jih na kliniko napotijo zobozdravniki.

»Pa imajo res vsi tako hude težave, da morajo k vam?« me zanima. »Zagotovo obstaja razlog, da so jih poslali k nam. Je pa težko napisati seznam stanj, po katerem bi točno vedeli, katero bolezensko stanje lahko pozdravi zobozdravnik na primarni ravni in katero zdravimo mi.« Gre torej za stvar presoje. In čisto vsakemu otroku s kariesom zagotovo ni treba na kliniko. V zadnjem letu so na novo sprejeli več kot 600 pacientov, na leto pa opravijo skoraj 5700 obravnav, torej v povprečju približno 24 na dan, 120 na teden, 475 na mesec. Veliko. Čakalne dobe so. Za prvi pregled zaenkrat še uspevajo zagotoviti, da se čaka znotraj administrativno postavljenega roka, kar pomeni, da bi moral vsak redno napoteni priti na vrsto v najkasneje šestih mesecih. »A nekatera stanja zahtevajo hitrejšo obravnavo in takšne primere tudi prej vzamemo.«

Nazaj h kariesu.

»To je v osnovi bolezen, ki se jo da preprečiti. Če seveda imaš primerno ustno higieno, če v ustno votlino redno dovajaš fluorid, če imaš solidno prehrano in če se le da, redno obiskuješ zobozdravnika.«

Starši pogosto mislijo, da bo zobozdravnik karies pozdravil. S tem pa pogosto pozabljajo na svojo vlogo. Ko jim zobozdravniki povedo, da je karies obvladljiv, se odzivajo različno. Eni se učijo in naučijo, tako sebe kot svojega otroka, primerno skrbeti za zobe. »Naša osnovna priporočila so vedno usmerjena k otroku, vendar starši ob tem dobivajo informacije, ki veljajo tudi zanje.«

Pot do zdravih zob ni vedno enostavna, veliko je mitov, denimo o škodljivosti fluoridov ali pa kdaj in kako je treba čistiti zobe. »Samo vedenje ni dovolj, posredovanje informacij ni dovolj. To ne prinese rezultatov. Pomembna je praksa, včasih celo spreminjanje stališč in vrednot. Treba je doseči, da je nekaj za starša in otroka pomembno. In to prenesti v prakso, v vsakdanje življenje.«

Starš mora biti zgled, čiščenje zob pa za otroka nekaj povsem običajnega, vsakdanjega, nekaj, kar se opravi brez vprašanj, brez 'pardona'.

»Naše specialistično združenje ves čas opozarja na pomembnost zgodnje dejavnosti v povezavi z ustnim zdravjem, je pa to zahtevna stvar. Zahtevna je organizacija, ki potrebuje multisektorsko podporo. Tu je še veliko prostora za izboljšave.«

In potem je tu še strah. Strah pred zobozdravnikom. Najbrž ga poznate, redki so tisti, ki gredo radi k zobozdravniku. Strašljiv je vonj, strašljivi so zvoki. Pa tudi zobozdravniki v belih haljah, z rokavicami in ustno masko marsikomu vzbujajo nelagodje.

»Raziskave po svetu in pri nas kažejo, da je več kot desetino otrok zelo strah zobozdravnika,« razlaga dr. Kosem. »V bistvu gre največkrat za tesnobo. To so negativna čustva do neznanega.«

Trudijo se, da imajo otroci čim manj negativnih izkušenj, čeprav se včasih temu ne da povsem izogniti. Ključno je, da se torej bolezenski znaki, ki bi lahko povzročili bolečino, ali pa bi bilo njihovo zdravljenje boleče, preprečijo. »Pomembna je tudi otroku prijazna zobozdravstvena obravnava.« V angleškem jeziku se takšni obravnavi reče: tell, show, do. Po slovensko: povej, pokaži, naredi.

»Otroku je treba na razumljiv način pojasniti, kaj bomo delali, mu to pokazati in šele potem narediti.« Tako se vzpostavi zaupanje. »Posegi, ki so za otroka presenečenje, so tisti, ki se jim je treba izogniti. Otroka se ne da prinesti naokoli. Če mu rečeš, da ne bo nič, potem ga pa boli, si bo to zapomnil. Tako kot vsi pacienti si tudi otroci zaslužijo iskreno razlago postopka.«

Se pa mnogokrat vedenjske težave pri otrocih izrazijo ravno ob obisku zobozdravnika. In starši pogosto živijo v zmoti, da se to zgodi le na zobozdravniškem stolu, čeprav so težave širše, zato v takšnih primerih svetujejo pogovor s pediatrom ali celo s kliničnim psihologom. Pogosto pravimo, da so zdravi zobje odraz zdravega telesa. »Kronične bolezni otrok so povezane s pogostostjo bolezni v ustni votlini. Celiakija je ena od bolezni, ki zaradi sprememb v metabolizmu lahko povzroči razvojne okvare zobnih tkiv. To ne pomeni, da ima vsak otrok s celiakijo zobne okvare, lahko pa jih ima.«

Če je celiakija pravočasno odkrita in je vzpostavljen primeren režim hrane, pa je lahko celo obrat-no. Dieta je lahko ustnemu zdravju prijaznejša. »Tako kot diabetes. Dobro obvladovana sladkorna bolezen celo zmanjšuje možnost za nastanek kariesa.«

Še nekaj je pomembno pri kariesu. Otroke je, starši to veste, pogosto treba spodbujati, če ne kar siliti k pitju tekočine. Najbolj zdrava je voda. Velikokrat pa starši otrokom dajejo sokove, ker jih raje pijejo. A v sokovih je sladkor, ta pa v prevelikih količinah na zobe ne vpliva dobro.

»Starši pozabljajo, da je težava v pogostosti. Sam sem zagovornik zmernosti. Naj otrok pije sok, seveda, vendar v zmernih količinah, in predvsem ne prepogosto, na primer, le ob obrokih. Ni mu treba povsem omejiti sladkih pijač, a prednjači naj voda.« Pa ne le zaradi zdravih zob. V Sloveniji se soočamo tudi z debelostjo med otroki, sladkorna bolezen je v porastu. Davka na sladke pijače, kljub enotni podpori stroke, (še) nimamo. Zato, zaključi dr. Kosem: »Potrebujemo evolucijo preventivnih programov. Ne revolucije, ampak evolucijo.« Z drugimi besedami, ohranimo dobre programe, nadgradimo jih in spremljajmo. Ni vse slabo v zdravstvenem sistemu, le očem je vse bolj skrito. 

ZA ZDRAVE OTROKOVE ZOBE:

• Primerna ustna higiena
• Uporaba zobnih krem s fluoridom
• Uravnotežena prehrana
• Redni obiski zobozdravnika

»Popolnoma vseeno je, kako si otrok čisti zobe. Važno je, da si jih, in to z zobno kremo s fluoridom,« je pred časom na evropskem kongresu provokativno izjavil eden od vodilnih svetovnih strokovnjakov na področju otroškega zobozdravstva. S tem je želel poudariti, da pretirano poudarjanje pomena določene tehnike čiščenja zob ni smiselno. Seveda pa je pomembno, da se dovolj natančno očisti vse ploskve vseh zob.

besedilo: maja sodja // fotografije: aleksandra saša prelesnik, shutterstock

Novo na Metroplay: "Naš največji uspeh je bil tudi strel v koleno" | Ivo Boscarol