Decembra za nakupe zapravimo več časa in denarja. Praznično okrašene izložbe, znižanja in vsesplošna prednovoletna evforija kar kličejo po tem, da odpremo denarnico, četudi na račun minusa na bančnih karticah in v denarnici.
Ključni potrošni mesec v letu pospešeno in neumorno nakupujemo z dvojno, celo trojno mero. Seveda tudi vse tisto, česar ne potrebujemo. Čeprav smo v postopku sprejemanja zakonodajnega predloga, ki predvideva, da bi bile trgovine ob nedeljah in praznikih z nekaj izjemami zaprte, se torej vprašajmo, kdaj, kaj in zakaj smo v zadnjem tednu nakupovali? Je šlo za potrebe ali nas je premamilo? Čas, v katerem živimo, namreč zaznamuje potrošnja na vsakem koraku.
Psihološki vidik nakupovanja
Slovenci se kot potrošniki ne razlikujemo kaj dosti od preostalih narodov. Navade nas hitro okužijo, kupujemo več in hitreje. Z nakupi in posedovanjem se tudi izražamo in pripovedujemo zgodbo o tem, kdo smo. Nakupovanje namreč ni le osnovna izmenjava dobrin, ampak nemara tudi stikov in informacij. Je funkcija družbe, in ko prekomerno trošimo, le preide v potrošnjo. Povečini smo ljudje rekreativni potrošnik, kar pomeni, da nakupe jemljemo kot užitek, zabavo. Tako porabljamo svoj prosti čas in pohajkujemo. Sociologi ob tem poudarjajo predvsem mlade, ki jim nakup predstavlja hkratno iskanje identitete. Če denimo kupiš nekaj dragega ali stilsko posebnega, na ta način izraziš svoje eksperimentiranje in v kratkem času dosežeš hitre, vidne učinke. Ob tem opozarjajo, da je s tem povezan tudi strah družbe pred sojenjem, kdo je 'in' in kdo 'out'.
Kje pa ima tu mesto racionalnost? »Dvomim, da je racionalni potrošnik sploh kdaj obstajal. Temeljna dvojnost v potrošnji je razmerje med potrebami in željami. Tega ne moremo izničiti, ko se denimo vprašamo, ali je pralni stroj eno ali drugo. Dejstvo je, da se potreba nikoli ne kaže v jasni obliki, saj ne obstaja brez kulture oziroma je z njo pogojena. Tako tudi ne obstaja racionalna civilizacija. So zgolj enostavne družbe, kjer ni preseka, ki bi lahko kreiral potrošnjo onstran rabe,« pravi profesorica, dr. Breda Luthar s Fakultete za družbene vede.
Marionete v rokah trgovcev
Navkljub prepričanju, da imamo pri nakupih svobodno voljo odločanja, to ne drži. Celoten sistem je osnovan na način, da nas stalno vodi k nakupu. Trgovci na nas vplivajo na podzavestni ravni, in to ne kar slepo ali na pamet. V raziskave psihologije potrošnikov namreč vsako leto vložijo na milijone evrov in to zgolj zato, da bi čim bolje prodali svoje izdelke. Pri tem uporabljajo tudi razne zvijače ali bolje rečeno trgovske prijeme.
Potrošnik je lahko zaveden že s tem, ker ima na voljo tolikšno število izdelkov in nima časa podrobno preučevati vsakega od njih, predenj ga postavi v nakupovalni voziček. O številčni pestrosti ponudb priča tudi zanimivost, da za nakup živil današnja gospodinja porabi okoli pol ure časa več kot njena babica. Po raziskavah naj bi 80 odstotkov stvari kupili iz navade, 20 odstotkov pa zato, ker so novitete. Trgovci nas pritegnejo in vežejo nase z rednimi akcijskimi tedenskimi cenami, kupončki za prihodnji nakup, zbiramo tudi nalepke in sodelujemo v nagradnih žrebanjih.
Na področju mobilne in internetne tehnologije operaterji uporabljajo vezave na način, da kupcu ponudijo izdelek ali paket po izjemno nizki ceni, pri nakupu tehničnih predmetov, kot so denimo pomivalni, sušilni stroji ali peči, pa se ljudje največkrat ujamemo v past s tem, ko ne vemo točno, kaj kupujemo. Veliko lastnosti izdelka je namreč skritih v kraticah, na katere se pogosto niti ne spoznamo. Tako se nemalokrat dogodi, da kupimo za svoje potrebe preveč zmogljive izdelke in s tem denarnico dodatno izpraznimo. Tudi pri prodaji kozmetike, ki velja za eno najbolj razvitih področij potrošenj in oglaševanja, pogosto nasedemo trgovskim potezam. Ti najdražje izdelke postavijo na naše vidno polje v dosegu rok, v spodnjih ali zgornjih kotičkih polic pa so postavljeni cenejši izdelki. Zavedejo nas še oblačila zaposlenih. Če so podajalci odeti v bela oblačila, nas to podzavestno asociira na tezo, da imamo opraviti z nekom, za katerim stoji visoka znanost. Pogost trik je še potratna embalaža, kar pomeni, da v relativno veliki embalaži dobimo majhen izdelek. Tako možgane prepričamo, da smo kupili več kot v resnici.
Trikov je precej, zato je vse manj možnosti temu ubežati, saj se potrošnik lovi na vsakem koraku. Številnim nakupom nasedemo tudi zaradi lastne impulzivnosti in programiranega reagiranja. Skladno s potrošništvom je v porastu tudi nevromarketing. Gre za preučevanje možganov, vplivanja na potrošnika in njegov izbor ter obnašanje, kar vse bolj uporabljajo ravno trgovci. Kot da to ni dovolj, smo pod lupo tudi na spletu, kjer skozi klike puščamo sledi in sporočamo informacije o osebnostnem profilu.
Decembrski nakupovalni voz(iček)
V prazničnem času se nam zdi zelo pomembno obdarovanje najbližjih in ustvarjanje prazničnega vzdušja z okraševanjem. Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije (SURS) v okviru decembrske nakupovalne mrzlice v trgovinah zapravimo več kot v kateremkoli drugem mesecu. Po zadnjih podatkih je bila v decembru 2016 prodaja v trgovini na drobno za 17,3 odstotka višja od povprečne mesečne prodaje v tem letu.
V nakupovalnem vozičku se najpogosteje znajdejo elektronske in gospodinjske naprave, čedalje raje kupujemo kozmetiko in celo pohištvo, medtem ko prodaja knjig in časopisov v zadnjih letih upada. Kljub znatno višji prednovoletni porabi v decembru glede na povprečje celotnega leta še vedno v Sloveniji v decembru zapravimo manj, kot zapravijo v drugih evropskih državah. Lani so za neživila manj od nas zapravili le na Hrvaškem in Luksemburgu. Nekoliko več smo glede na povprečno mesečno prodajo v Sloveniji v decembru 2016 v primerjavi s preostalimi evropskimi državami zapravili za živila in se s tem uvrstili 9 mest za vodilnimi Francozi.
Vse to se odraža tudi v povečanem uvozu izdelkov, primernih za darila, med katerimi prednjačijo igrače, sledijo čokolada in čokoladni bomboni, parfumi in toaletne vode, viskiji, nogavice, izdelki za božične praznike, pirotehnični proizvodi za ognjemete, nakit iz plemenitih kovin, garniture za razsvetljavo novoletnih jelk, peneča se vina in poštne razglednice ter čestitke.
Etično potrošništvo
Še vedno precej po tiho nam (pre)počasi na ušesa prihaja tudi tako imenovano etično potrošništvo. Gre za gibanje, ki spodbuja potrošnike, da spremenijo nakupne navade tako, da zmanjšajo slab vpliv na okolje, živali, izkoriščanje delovne sile, izkoriščanje resursov, onesnaževanje ter škodljiv vpliv na zdravje in na lokalna gospodarstva. Je nadpomenka za koncepte, kot so: pravična trgovina, lokalna proizvodnja, življenje brez odpadkov, krožno gospodarstvo, ekonomija delitve, potrošnja iz druge roke in drugih. Razlogi, da oseba začne spreminjati nakupne navade, so pogosto zdravstvene težave, slabše ekonomske situacije ali ozaveščanje o slabih vplivih. »Res je, da potrošnja prinaša veliko problemov, od ekoloških (tekstilna industrija je drugi največji onesnaževalec zraka) do enormnega razkoraka med prvim in tretjim svetom. A žal so antipotrošniška gibanja za zdaj še vedno zgolj mala niša znotraj enormnega sistema. Tudi predpostavka, da lahko obstaja kapitalizem brez potrošnje, namreč ne vzdrži,« zaključuje profesorica Lutharjeva.
Besedilo: Tjaša Platovšek // Fotografije: Shutterstock
Novo na Metroplay: Kristijan Crnica - Kikifly o glasbenem ustvarjanju, izzivih in prav posebni tetovaži
