Lahko smo presenečeni: tako blizu, a tako neznano, posebno in privlačno.
Mesto v okolju
Kot najbolj vzhodna metropola Panonske nižine se Varaždin odkrito spogleduje z vinorodnimi griči Hrvaškega Zagorja. Meščani pa z uživaškim in veseljaškim življenjskim slogom dobrodušnih Zagorcev. Le skok ali dva stran so točke, ki se ne smejo spregledati: gora Ivanščica s trgom Vinica ob vznožju, znameniti in sijoči dvorec Trakoščani s svojim jezerom, vzorno urejena Lepoglava, ki je vredna slovesa ne samo zaradi zaporov, Novi Marof in ne nazadnje Varaždinske Toplice.
Grad
Varaždinski grad se imenuje preprosto Stari grad, impozantno poslopje, ki je tudi osrednja znamenitost Varaždina, pa je bilo po svojem osnovnem poklicu trdnjava. Prvič je bil omenjen v 12. stoletju. V 14. stoletju je prišel pod oblast in v lastništvo Celjskih grofov. Ko ga je v prvi polovici 16. stoletja prevzel Ivan Ungnad, je takrat slavnemu gradbincu, Italijanu Domenicu dell'Alliu, zaupal veliko prenovo in dograditev, in grad je dobil današnji videz.
Kultura in zabava
Varaždin vsako leto gosti vsaj dva večja mednarodna festivala, in sicer Trash Film Festival v septembru ter Večere baročne glasbe (september–oktober), tu pa je še vse mogoče, od Tedna smeha, Dnevov performansa in Folkofonije do Varaždinskega poletja in Festivala Varaždinskih dvorišč. Brez slehernega dvoma pa je največji družabno-zabavni dogodek Varaždina leta Špancirfest. V zadnji dekadi avgusta letos že osemnajsti.
Palače
Na osrednjem trgu, Trgu kralja Tomislava, ne boste našli največje, zato pa bogato palačo Patačić. Na vogalu, se pravi ob prehodu z osrednjega na Franjevački trg, stoji renesančna palača Ritz s kavarno v pritličju, nemara najboljša točka za posedanje in opazovanje ljudi na korzu. Na samem Franjevačkem trgu stoji palača Herzer: v poznobaročnem klasicističnem slogu jo je dal postaviti ... ne plemič, temveč mestni poštar Franjo Herzer, ki je denar za gradnjo zadel na loteriji – kmalu je sicer bankrotiral, palača pa je ostala.
Tako za goste kot za domače
Varaždin ima dva večja, recimo temu prava parka: prvi obkroža Stari grad in se imenuje Sprehajališče Josipa Jurija Strossmayerja, drugi pa se razteza za stavbo Hrvaškega narodnega gledališča in se imenuje Sprehajališče Vatroslava Jagića. Sobota, a nikakor le ta dan, je čas za obisk naravnost vzorne varaždinske tržnice ter da si ogledate menjavo bogato kostumirane mestne straže, tako imenovanih Purgerjev. In še nekaj: Varaždin vse raje sliši na ime Mesto angelov. Slikar Željko Prstec dejansko gradi dodano likovno podobo mesta – od lokalov z namenskimi izvirniki do kotička, kjer angeli spijo (Anđelinjak pri Frančiščanski cerkvi) in predvsem do pravega Muzeja angelov.
Ko primeta lakota in žeja ...
Tu se verjame: »Dokler ne poskusim leva, je zame kralj živali pujs!« Varaždin je posrečeno stekališče vplivov dunajske, madžarske in turško-balkanske kuhinje. Če začnemo pri mlincih in klipičih, njihovi kvašeni različici, ter zaključimo pri bogati izbiri slaščic, lahko umestimo vmes predvsem pečenje in klobase. Pivo kot pivo, vsak narod ima vsaj eno odlično, toda tu so zagorska vina, predvsem bela in kot ustvarjena za mešanje z mineralno vodo. Nihče vas ne bo prevaral, če vas bo napotil v restavracijo Verglec ali v restavracijo Angelus – vsakdo pa ve, da pa se dobijo najboljše klobasice, med njimi pikantne debrecinke, ter najboljši gemišti, in to tako rekoč po delavskih cenah, v družinski okrepčevalnici Šanjek.
Novo na Metroplay: "Naš največji uspeh je bil tudi strel v koleno" | Ivo Boscarol
