5 načinov, da odvadite možgane od pretiranega in nepotrebnega razglabljanja

11. 9. 2020
Deli
5 načinov, da odvadite možgane od pretiranega in nepotrebnega razglabljanja (foto: profimedia)
profimedia

Težave. Vsi jih imamo. Nekatere so male, druge velike. Naj nam življenje navrže nizke ali visoke ovire, vsi razmišljamo o njih. Skrbi nas, iščemo rešitve, razmišljamo in razglabljamo. Pogosto tudi preveč.

Včasih premlevanju v glavi ni konca in ga ne moremo ustaviti, a če želimo ukrepati in se posvetiti sedanjosti, se moramo naučiti, kako ustaviti brnenje v možganih. Vsi smo že kdaj izkusili isto: bolj kot smo se trudili ustaviti misli, bolj intenzivne so bile. Torej, kako in kaj lahko naredimo?

Tako budizem kot zahodna psihologija menita enako: naučiti se moramo umetnosti sprejemanja in spustiti stvari iz rok.

Ponujamo vam pet strategij, ki vam lahko pomagajo ustaviti pretirano premlevanje težav. Ko jih boste osvojili, boste zanesljivo zaživeli bolj sproščeno.

1. Pozornost v sedanjem trenutku

»Ne zatikajte se v preteklosti, ne sanjajte o prihodnosti, naj se vaš um koncentrira v sedanjosti.« Buda

Študija profesorja Normana Farba s torontske univerze je leta 2007 navrgla nova spoznanja, gledana z očmi znanstvene nevrologije seveda. Gre za razumevanje pozornosti. Raziskava je pokazala, da sta v človeških možganih dve sistemski omrežji, ki se ukvarjata z zunanjim svetom.

Prvi sistem je namenjen izkušanju izkušenj in so ga poimenovali »privzeto omrežje«. Delovati začne, ko se ne dogaja veliko in začnemo razmišljati o sebi. Povezano je z načrtovanjem, sanjarjenjem in razglabljanjem ter sestavlja lastno zgodbo o svetu. Drugo omrežje so znanstveniki poimenovali »omrežje neposredne izkušnje«. Ko začne delovati to omrežje, je izkušnja povsem drugače doživeta. Zavestno ne razmišljamo o preteklosti ali prihodnosti, o drugih ljudeh in celo o sebi ne. Namesto tega doživljamo informacije s čustvi. Primer: če smo pod prho, se bo to omrežje »prebudilo«, ko bomo zaznali toploto vode, ki pada na telo.

Zanimivo je, da sta omrežji obratno sorazmerni. Če nas, na primer, čaka pomemben sestanek in pomivamo posodo, bomo komaj opazili ureznino na roki, saj bo omrežje neposredne izkušnje manj aktivno, prav tako pa tudi naša čutila. Deluje tudi obratno. Če bomo pozornost pri pomivanju posode namerno osredotočili na čustvene zaznave, kot je na primer topla voda na roki, se bo zmanjšalo delovanje privzetega omrežja in posredno razmišljanje o sestanku.

Kako je to povezano s pretiranim razglabljanjem?

Ko namenoma aktiviramo omrežje neposredne izkušnje, se samodejno zmanjša delovanje privzetega omrežja, ki je povezano s pretiranim premišljevanjem. To je razlog, zakaj meditavine vaje z dihanjem ustavijo pretirano razmišljanje. Naša pozornost je v tistem trenutku usmerjena na dihanje in potisne razmišljanje v ozadje. To lahko počnemo kadarkoli in s tem ustavimo odvečno razglabljanje v glavi. Večkrat kot bomo vpregli čute, hitreje bomo prepričali možgane, da se bodo ukvarjali s sedanjostjo.

2. Navodila zenovskega mojstra, kako se naučiti sprejemanja

»Na prvi pogled se zdi sprejemanje pasivno stanje, a v resnici prinaša nekaj povsem novega v naš svet. Ta mir, nežna energijska vibracija, je zavest.« Eckhart Tolle

Če ste kdaj poskušali nadzirati misli, ste bržkone ugotovili, da so se misli kar množile. Čeprav se zdi logično, da bi bilo misli manj, je poskus podoben, kot če bi hoteli pogasiti ogenj z ognjem. Zenovski mojster Shunry Suzuki pravi: »Če se želite med vajo popolnoma umiriti, se ne smete zmeniti za raznovrstne podobe, ki se podijo po vašem umu. Naj pridejo in izginejo. Na tak način jih boste nadzirali.« Učenje je neposredno – preprosto opazujemo misli in jim damo dovolj prostora. Ne poskušamo jih nadzirati in odrivati. Namesto da bi jih obravnavali kot »miselna policija«, raje delujemo kot naključni opazovalci. Ta nasvet je kot odmev zenovskega mojstra Annamalaija Swamija: »Če lahko nenehno zaznavate vsako misel, ki se pojavi, in ste ob tem brezbrižni, tako da misel ne bo pognala in se razcvetela, ste na poti, da ubežite zapletanju uma.«

3. Zavedajte se, da vse pride in gre

»Spremembe so zakonitost življenja. Tisti, ki vidijo samo v preteklost in sedanjost, bodo zanesljivo zamudili prihodnost.« John F. Kennedy

Mojster Suzuki pravi, da je skriti ključ do umirjenosti uma sprejemanje sprememb. »Popolne ubranosti ne moremo doseči, ne da bi sprejeli dejstvo, da se vse spreminja. Žal je to resnico težko sprejeti in ker ne moremo sprejeti prehodnosti, trpimo.«

Vse se spreminja, to je osnovni zakon vesolja. Ta zakonitost nam gre težko v glavo, saj se močno identificiramo z našo stalno podobo, s telesom in z značajem. Ko se to spremeni, trpimo. Toda, Suzuki pravi, da lahko to presežemo, ko se sprijaznimo, da se naš um nenehno spreminja. Vse, kar se tiče naše zavesti, pride in gre. Ko to razumemo, se v hipu razpršijo strah, jeza, obup. Ko ugledate jezo v njeni resnični podobi, je težko ostati jezen. To je razlog, zakaj zenovski budisti tako vztrajno učijo, da je tisto, kar v resnici obstaja, le trenutek.

4. Bodite opazovalec svojega uma

»Če se boste zavedali, da vi in vaše misli niso isto, bo moč misli začela pešati in bo nazadnje umrla. Moč vaših misli je v dejstvu, ker mislite, da so vaše.« Osho

Če ste kdaj prebirali misli modrecev, kot so na primer Buda, Osho ali Deepak Chopra, ste nedvomno naleteli na frazo »postanite opazovalec svojega uma«. Vaja je podobna prej omenjeni vaji o sprejemanju. In kako naj se lotimo tega? Postati opazovalec pomeni, da stopimo korak stran od uma ter se zavemo svojih miselnih vzorcev in odzivov.

Osho je postopek dobro in natančno opisal: »Postanite opazovalec toka misli, ki teče skozi vašo zavest. Tako kot nekdo sedi ob reki in spremlja vodo, ki teče mimo, se vi usedite ob vaših mislih in jih opazujte. Mirujte, ne vmešavajte se, misli ne ustavljajte in jih ne dušite. Ko se vam prikrade misel, je ne odrivajte, in če ne pride, je zavestno ne silite v možgane. Preprosto, bodite le opazovalec in spoznali boste, da so vaše misli ločene od vas, videli boste, da je tisti, ki opazuje, ločen od misli, drugačen od njih. Ko se boste zavedali, da vi niste isto kot vaše misli, bo moč misli začela plahneti in bo nazadnje povsem izginila. Moč vaših misli je namreč ravno v tem, ker ste prepričani, da so vaše.«

5. Zamenjajte okvir

»Če ne morete rešiti težave znotraj postavljenega okvirja, zamenjajte okvir.« Brian McGreevy

Ko nas prekomerno razmišljanje povsem izčrpa, se navadno pojavijo negativni samogovori. Sleherni notranji dialog je močnejši in nas čedalje bolj omejuje. Sklene se krog negativnih misli, ki ga je težko prekiniti. Rešitev lahko poiščemo z nekaj pozitivne psihologije in vse postavimo v nov okvir. Strategija, kako to naredimo, večinoma temelji na opazovanju misli in miselnih vzorcev.

6 korakov za zamenjavo okvirja negativne miselnosti:

1. V prvem koraku začnemo zavestno prepoznavati tip notranjega dialoga ali besed, ki jih dnevno uporabljamo. Vsi imamo svoj besednjak. Kakšen je vaš?

2. Potem moramo ugotoviti, kdaj uporabljamo negativne besede ali fraze in si izraze zabeležimo.

3. Zdaj je čas, da smo pozorni, kdaj negativne besede vnovič izrečemo, v katerih in kakšnih okoliščinah pridejo na dan in nam vsilijo negativne misli.

4. Zabeležimo si še svoje občutke, del dneva in kraj oziroma okoliščine.

5. Ko opazimo, da smo pomislili na nekaj negativnega, si preprosto rečemo stop. Beseda stop ima neverjetno moč in bo pripomogla, da bomo ozavestili, kolikokrat nas prešinejo negativne misli.

6. Zdaj se moramo samo še poglobiti vase in se vprašati, ali so naše predpostavke resnične.

Ali predvidevamo, da je nekaj negativno, čeprav v resnici ni? Imamo kak dokaz, ki potrjujejo našo predpostavko? Primer: nenehno si pripovedujemo, da nismo sposobni nekaj narediti. Morda bi se morali vprašati drugače: sem sposoben to opraviti? Sprememba nam v trenutku vlije upanje in nas usmeri k večji ustvarjalnosti.

Z izzivanjem misli si pomagamo k spoznanju, da so nekatere misli iracionalne in da nam optimistični pristop veliko bolj koristi.

Sklepne misli

Spoznali smo, da miselne strategije vključujejo podobne principe. Naj za konec vse povzamemo še z naslednjim seznamom opornih točk, ki nas bodo opominjale in vodile:

  • osredotočiti se moramo na sedanjost in na svoje čute;
  • naše misli lahko spreminjamo;
  • spremembe so edina stalnica v vesolju, zato neprijetne misli in čustva ne trajajo večno;
  • našim mislim ni treba vedno verjeti, saj se mi od njih razlikujemo;
  • redno preverjajmo verodostojnost naših misli.

Vir: HackSpirit

Novo na Metroplay: "Naš največji uspeh je bil tudi strel v koleno" | Ivo Boscarol