V reviji Nova nadaljujemo tedensko predstavitev uspešnih vinarskih družin. Tokrat smo pod krošnjo starih dreves, v družbi čričkov in nežnega briškega vetrca ter ob kozarčku penine poklepetali z mladim briškim vinarjem. Edvard Reya je tradicijo ustvarjanja vin kot 23-letni deček pred desetimi leti nasledil od očeta, ta pa od svojega in tako se je, precej mimogrede, začela tradicija, ki danes Goriška brda uvršča med priznane vinorodne pokrajine.
Čeprav si po predvajanju številnih priljubljenih televizijskih serij, ki se dotikajo življenja vinarskih družin, predstavljamo, da za vinogradi, ki jim ni videti ne konca ne kraja, stoji velika družina, nam je Edvard tokrat dokazal, da ni vedno tako.
"Moj nono je podedoval kmetijo in hišo, pozneje pa so se širili tereni in vinogradi. Moj oče je kmetijo prevzel leta 1991 in se začel profesionalno ukvarjati z vinom. Kot številne briške kmetije je pred tem tudi naša slonela na sadjarstvu," nam je pojasnil Edvard in dodal, da so se istega leta namesto odprtim vinom bolj posvetili buteljkam. Sicer pa je splet okoliščin naredil svoje in pred desetimi leti na čelo kmetije in vinarstva Reya postavil tedaj nadobudnega mladega moškega z novimi idejami in novim pristopom. "Ravno v teh dneh mineva deset let, odkar sem jaz prevzel kmetijo. Oče je tedaj umrl in posel je bilo treba vzeti v svoje roke. Veliko sem pomagal že pred tem, tako v vinogradu kot tudi v kleti, očetu sem se velikokrat pridružil tudi pri prodaji vina, vendar je bilo vseeno tudi veliko novega," nam je povedal in dodal, da je bilo sicer vse veliko lažje tudi zaradi njegove družbe, v kateri je tudi veliko mladih vinarjev.
"Vinarjev mojih let je v okolici brez dvoma najmanj deset. Mislim, da nas je v zadnjih letih čedalje več. Veliko je takšnih vinarjev, ki so kmetije podedovali od očetov. Nekateri se odločijo za prodajo ali pa začnejo v tem uživati tako, kot v tem uživam sam. Jaz sem ta poklic od nekaj oboževal in nikoli se nisem obremenjeval s tem, da bi v življenju počel kaj drugega," nam je pojasnil in dodal, da je zaključil srednjo agroživilsko šolo v Šempetru pri Gorici, želje po nadaljevanju izobraževanja v tej smeri pa ni nikdar začutil. "Včasih se mi zdi, da te v tej smeri izobrazba malce omejuje. Zaradi študija enologije si veliko bolj strikten, na vino gledaš bolj tehnološko, z vidika številk. Mislim, da moraš gledati na karakter vina, ne samo na številke. Ker sicer iz tvoje kleti prihajajo bolj tehnična vina kot karakterna," pojasnjuje in dodaja, da je sicer tudi sam v proizvodnjo njihovih vin kot mlad fant vnesel številne novosti, vendar v srcu ohranil bistvu in karakter vin, ki sta jih že pred leti našla njegov dedek in oče.
Vrača se k tradiciji
Čeprav Goriška brda slovijo po številnih zavidanja vrednih vinskih sortah, nam je Edvard pojasnil, da sam v zadnjem času posebno pozornost namenja pridelavi avtohtonih briških sort.
"Imamo skoraj deset hektarjev vinogradov, v katerih prevladujejo rebula, tokaj, malvazija pa tudi bolj mednarodne vrste vina, kot sta chardonnay in sivi pinot. Sicer pa, odkar sem prevzel oziroma vsaj zadnjih šest let velik poudarek dajem rebuli, naši avtohtoni briški sorti, ter tudi briškemu tokaju in malvaziji, ki tudi v Goriških brdih v zadnjem času doživlja preporod. Tudi pri nas zaseda posebno mesto, saj imamo kar 75 let star vinograd malvazije ter drugega, nekoliko bolj vitalnega, pa vendar 65 let starega," nam je povedal Edvard in dodal, da v zadnjem času sledijo trendu svežih vin. "Pred 15 ali 20 leti je bil trend na barikiranih, strukturnih in zahtevnih vinih, zdaj pa gremo bolj na sveže variante. Pri vinu je tako kot pri hrani. Trend hrane je tak, da se nagiba k lažji, mediteranski hrani, in tako je tudi pri vinu," nam je povedal Bric, ki se v zadnjem času posveča pridelavi penin. "Penine smo začeli delati leta 1996 in v Goriških brdih smo bili drugi ali tretji, ki smo penine pridelovali po klasični metodi. Tudi jaz nadaljujem to tradicijo, s tem, da sem ponudbo naših penin dopolnil s penino rose, zdaj pa razmišljam še o eni različici," nam je namignil 33-letnik, ki je svoja vina lani prvič predstavil tudi tujemu trgu.
"V Sloveniji so naša vina najbolj prisotna na Obali in v Ljubljani. Lani smo sicer začeli tudi prodajo naših vin v Nemčiji, natančneje na Bavarskem ter tudi v Italiji.
Priprave na trgatev
In čeprav nas večina še uživa v poletju, se bodo v Brdih prav počasi začeli konkretno pripravljati na trgatev. "Ta je včasih veljala za bolj sproščen dogodek, danes pa je to resna stvar, ki ti lahko 'pobere' veliko živcev. Za nas vinarje je to seveda najbolj pomemben dogodek, na katerega se sicer pripravljaš vsako leto, 20 dni med njo pa je pomembna samo trgatev. Ni časa za turiste, za zabave, pohajanje ..." nam je povedal in dodal, da bodo korenite priprave začeli v avgustu.
Tekst: Kaja Milanič
Foto: KoKa press
Novo na Metroplay: "Naš največji uspeh je bil tudi strel v koleno" | Ivo Boscarol
