Klasika o drugi svetovni vojni, ki je ne smete spregledali: Povračilo

19. 6. 2020
Deli
Klasika o drugi svetovni vojni, ki je ne smete spregledali: Povračilo (foto: Beletrina)
Beletrina

V založbi Beletrina je nedavno izšla odlična klasika o drugi svetovni vojni avtorja Gerda Lediga z naslovom Povračilo. 

O knjigi

V eni uri. V zraku, na zemlji in pod njo, v neimenovanem nemškem mestu. Bombniki spuščajo svoj smrtonosni tovor. Spodaj, sredi inferna zažigalnih bomb, skušata, ujeta v gorečem stanovanju, starejša zakonca dostojanstveno preživeti svoje zadnje trenutke. V sosednji ulici moški v obupu išče svojega sina, a naleti le na četo pijanih vojakov. Pred maturo mobilizirani dijaki upravljajo protiletalsko orožje na zgornji ploščadi bunkerja, pod njimi na stotine civilistov čaka na konec zračnega napada ... kmalu se jim bo pridružil pilot sestreljenega ameriškega letala, ki se s padalom počasi spušča med plameneče ruševine ...

Leta 1956 izdani roman Povračilo nemškega pisatelja Gerta Lediga s kratkimi, nepopustljivimi in kot britev ostrimi stavki naslika silovito, grozovito, morečo izkušnjo v zbombardiranem mestu. V hitrem tempu srečujemo »junake« zgodbe, v kateri so vsi poraženci. Brezkompromisna pripoved ima en sam cilj: vzbuditi gnus do nečloveške brutalnosti vojne.

Knjigo Povračilo, ki je izšla pri založbi Beletrina lahko kupite TUKAJ.

Odlomek iz knjige

Poveljnik topov na ploščadi s flakom se je prevalil na stran. Z desno roko si je najprej otipal nogo, nato jo je dvignil. Na njej je bila kri. Lepila se mu je med prsti, tekla je od zapestja proti komolcu in v rokav. Roka mu je omahnila. Mlahavo je padla na beton. Trudoma je obrnil glavo na eno stran. Tetive na vratu so se mu napele. Ob njem je negiben ležal polnilec. Njegove oči so bile zaprte. Izgledal je, kot bi spal. Izpod povoja na obrazu je še vedno krvavel. Potoček se mu je zlival na uho, od koder je kapljal na beton, kjer se je pomešal s prahom.

Komandat je skušal pokrčiti nogo , a ga ni ubogala. Z levo roko si je otipal brado in počasi dvignil glavo. Manj kot tri metre stran so ležali topničarji. Pod čeladami je videl njihove blede obraze, njihove široko odprte oči. Strmele so vanj.

Skušal je spregovoriti, a z njegovih ustnic ni bilo glasu ... Ustnice so se premikale neslišno. Dvakrat so ustnice poskusile oblikovati besede, ko so trije topničarji nenadoma segli po vrveh okoli svojih teles. In se vzravnali. Z mrzličnimi rokami so si razvezali vozle. Skoraj istočasno so skočili naprej. Planili so k lestvi na robu ploščadi. Dva koraka pred breznom je najmočnejši med njimi potegnil ostala dva nazaj. Silak se je zavihtel na železne kline. Urno je plezal navzdol. Njihova glava je izginila.

Preostala dva sta ravnodušno gledala za njim. Šla sta nazaj do svojih vrvi, privezala sta se in znova legla na beton.

Komandatu je glava padla naprej. Ob njegovi nogi je sončni žarek padel v lužo krvi. Dvignila se je kot las tanka sparina. Muha, omotična od dima in smodnika, se je opotekaje sukala skozi zrak. Padla je v lužo, prevalila se je na stran in obležala vznak. Kot nit tanke nožice so se nemočno premikale v prazno. Nikogar ni bilo, ki bi topničarjema izdal povelje zato sta zaprla oči.

O avtorju

Gerd Ledig (1921–1999) se je z osemnajstimi leti kot prostovoljec pridružil wehrmachtu na zahodnih bojiščih. Zaradi disciplinskih prekrškov so ga premestili v kazenski bataljon na vzhodno fronto, leta 1942 je bil ranjen v bitki pri Leningradu, med okrevanjem pa je doživel bombardiranje nemških mest. Od leta 1953 se je posvetil izključno pisanju. Roman Povračilo je leta 1956 najprej naletel na odobravanje, kmalu pa je bil zaradi radikalne vsebine odstranjen s prodajnih polic. Ledig se je nato razočaran umaknil iz literarnega življenja in od leta 1963 živel v izolaciji na južnem Bavarskem. Nekaj mesecev pred smrtjo leta 1999 je založba Suhrkamp roman ponatisnila in tako se je avtor posthumno uvrstil med najpomembnejše nemške avtorje, ki so pisali o drugi svetovni vojni.

Novo na Metroplay: Tomi Meglič o globoki ustvarjalnosti, otroštvu in očetovstvu