Urška Božič Križaj, avtorica knjige Joga za ženske : Jogo prilagodimo ženskim ciklusom

21. 6. 2019 | Vir: Jana
Deli
Strešica, ker v hipu zbudi telo. Stoja na glavi, ker me prisili v oster fokus. Lotosov cvet, ker me sili, da ostajam tukaj in zdaj. (foto: Mateja J.Potocnik)
Mateja J.Potocnik

Zakaj je jogo pametno prilagoditi ženskemu telesu in njegovim ciklom, kako to deluje na nas in kaj je res pomembno, da se bomo dobro počutile v svojem telesu, smo govorile z jogijsko učiteljico Urško Božič Križaj, avtorico knjige Joga za ženske.

Je joga za ženske drugačna od 'splošne' joge?

Joga je v svoji osnovi subtilna tehnika, namenjena izboljšanju kakovosti življenja, razvoju, rasti človeškega zavedanja. Ker so to tehniko v zgodovini večinoma vadili in si jo predajali moški, so ženske ostajale v ozadju, čeprav so ves čas sodelovale in poglabljale svoje znanje. Ženske smo drugačne kot moški, naše telo je drugačno, mehkejše, prožnejše; narejene smo, da se ne zlomimo, kar pomeni, da smo zelo močne. Ko vadimo jogijske tehnike in pri tem spoštujemo svoje naravne ritme in cikle, to moč zajamemo še globlje. Pionirka joge za ženske je dr. Geeta S. Iyengar, hčerka velikega jogijskega učitelja B.K.S. Iyengarja.

Zakaj je pomembno, da ženske tudi pri vadbi upoštevamo svoje cikluse?

Naš cikel je sestavljen iz najmanj štirih delov in v vsakem se naše telo, um in duh obnašajo drugače. Takoj po menstruaciji je naša energija na višku, takrat bi lahko premikale gore in tudi vadba je lahko temu primerna. V času ovulacije naš center potrebuje posebno pozornost; to ni čas za divje skoke, temveč za intenzivne zaklone in dolge inverzije. V času pred menstruacijo se umikamo vase, postajamo še bolj intuitivne, povezane s sabo in z okolico, in takrat si želimo vadbo, ki podpira ta občutja. Poleg tega imamo lahko občutljive prsi, smo napihnjene, razdražljive – vse to kaže, da nekaj ni povsem v ravnovesju. Z vadbo lahko te neprijetnosti zelo olajšamo.

urša božič križaj

Ko je odraščala moja generacija, so nam govorili, da med menstruacijo nismo bolne in da lahko počnemo vse, kar delamo tudi sicer. Če preveč boli, vzameš tableto … A vse več se govori o tem, da moramo prisluhniti telesu, da so bili nekdaj rdeči šotori z razlogom … Kaj naj bi torej ženske vedele o vadbi med menstruacijo?

Predvsem se mi zdi pomembno, da svoj cikel poznamo, da opazimo spremembe in da ga spoštujemo. Zahodnjakinje smo še vedno navajene popiti protibolečinsko tableto, si vstaviti tampon in se pretvarjati, da ni nič. Vendar se telo med menstruacijo pregreva, čisti, deluje s polno paro in pri tem bo hvaležno za kakršnokoli pomoč v obliki počitka in prave vadbe. Na praktični ravni moramo vedeti, da med menstruacijo ne vadimo obrnjenih položajev (stoje na glavi, sveče, stoje na rokah, stoje na komolcih ...), da ne smemo vaditi intenzivnih zasukov niti ne položajev, ki obremenijo center telesa. Stoječe asane vadimo nežno, s pomočjo stene, da telesa dodatno ne dehidriramo. Najprimernejša je dolga serija restorativnih položajev, ki mehčajo in sproščajo trebuh, prepletena z blagimi sedečimi iztegi naprej. Ker pa se intenzivnost občutkov in same menstruacije spreminja dnevno, je tudi vadba med menstruacijo lahko precej pestra. Dobre poznavalke joge si lahko z natančno odmerjenim zaporedjem podaljšajo cikel, zmanjšajo intenzivnost krvavitve, se izognejo oziroma ublažijo bolečine in neprijetnosti.

Kaj današnja ženska najbolj potrebuje?

Težko govorim za ženske na splošno, lahko pa povem, kaj potrebujem jaz: večinoma dobro varuško. Pa pomoč v gospodinjstvu. Ženske smo si naložile toliko obveznosti, da je to že smešno. Zdaj nekako ne znamo izstopiti iz tega vrtiljaka. Želim si, da bi nam bilo malo lažje, da bi se znale slišati in si vzeti življenje tudi zase.

Na kaj je torej treba današnjo žensko večkrat opozoriti?

Na umetnost. Na to, da obstaja svet, ki ni zgolj preživetje. Vendar se je do tja treba pregristi in bojim se, da bo vse težje. Naredite nekaj zase, za svoje telo. Vseeno je, kaj počnete zase. Sprehodi, tek, tenis, potapljanje ... Pomembno je, da to počnete redno, brez prekinitev in da to res počnete. Da lahko to ljubezen delite naprej, s svojo družino in prijatelji. Joga je le ena od možnosti, vendar je za naše telo in dušo po mojem skromnem mnenju optimalna. Rada bi poudarila, da moramo biti kot učenke zahtevne. Naj vaš učitelj ali učiteljica joge ve, kaj dela. Naj bodo vadbe zabavne in privlačne in naj vam nikoli ne bo žal, da ste se po napornem dnevu usedle v avto in se odpeljale v studio. Ali, potem ko boste že obvladale, razgrnile svojo blazino.

Zakaj se splača nameniti vsaj tri ure na teden jogi za ženske?

To je naložba ne le v zdravje telesa, temveč v mir, potrpežljivost in lepoto ter globoko osebno zadovoljstvo. O jogi je težko govoriti, čeprav se vsi vseskozi trudimo. Na koncu gre za doživetje, za dobrega učitelja, za nenehen navdih in motivacijo. Za disciplino.

V knjigi ste zelo iskreno in pretresljivo podelili tudi svojo zelo osebno izkušnjo z obsesivnim prenajedanjem, bulimijo, kajenjem cigaret, odvisnostjo od moških … 'razvadami', ki jih ne bi pripisali jogijskim učiteljicam, pa vendarle ste tudi jogijski učitelji 'le ljudje' s svojo zgodovino. Kako to, da ste se tako razgalili?

Rada poučujem, rada se učim ter rada pomagam, po svojih močeh. V knjigi sem hotela prepričljivo pokazati, da joga za ženske deluje. Ne maram priročnikov, ki razlagajo in ponujajo navodila brez soka in brez konkretnih dokazov. Poleg tega me je zanimalo, ali lahko malo zabrišem mejo med strogim priročnikom, ki jih je že zilijon, in osebno zgodbo, ki ima svojo privlačnost in se spogleduje z leposlovjem. Urednici je bila ideja všeč. Poleg tega, da je knjiga name delovala terapevtsko, si želim, da bi dekleta o svojih bolečinah govorila bolj odkrito. Zdi se mi, da filtri in instafotke še bolj zapirajo naše že tako hermetične male svetove. 

Besedilo: Petra Arula // Fotografije: Mateja Jordovič, Arhiv Mladinska Knjiga Založba

 

Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o tem, zakaj mu je ušel Guinnessov rekord